Nova raziskava, objavljena v glasilu Scientific Reports, je potrdila prepričanje, da se lastnik lahko poveže s svojo mačko s počasnim mežikanjem. Če priprete veke, boste ustvarili človeško različico »mačjega nasmeha« in, tako raziskovalci, postali bolj atraktivni svoji mački.

Ena prvih raziskav na to temo, ki so jo opravili raziskovalci na univerzi v Sussexu, je v prvem preizkusu spremljala 21 mačk iz 14 različnih gospodinjstev in njihov odziv na počasno mežikanje. Preizkus so v varnem, domačem okolju izvedli lastniki, ki so svoji mački z enega metra razdalje namenili počasno mežikanje z očmi. V drugem preizkusu so spremljali odziv 24 mačk iz osmih različnih gospodinjstev, le da so jim tokrat mežikali tujci (oziroma raziskovalci).

Raziskovalci so ugotovili, da so v prvem preizkusu mačke svojim lastnikom namenile več »nasmehov«, če so jim jih lastniki vračali, kot v primeru, če z njimi niso vzpostavili posebne interakcije. Tudi v drugem poskusu – ko so raziskovalci mežikali mačkam, ki jih niso poznale, in jim nato ponudili roko – so bile mačke bolj odzivne kot v primeru, če so jim samo ponudili roko, niso pa jim prej namenili »mačjega nasmeha«. Združeni rezultati obeh preizkusov kažejo, da počasno mežikanje med mačkami in ljudmi vzpostavi pozitivno komunikacijo. Na takšen način se z mačkami lahko povežejo tako njihovi lastniki kot tujci.

Poglejte si 12 načinov, kako lahko svoji mački sporočite, da jo imate radi, v jeziku, ki ga bo razumela. (Video je v angleškem jeziku.)

Izsledki raziskave so zanimivi tudi zato, ker je počasno mežikanje ali pripiranje oči tudi sestavni del človeškega nasmeha. Nedavna raziskava, objavljena v glasilu Experimental Psychology, je ugotovila, da z lažnim nasmehom lahko vplivamo na del možganov, odgovornem za razpoloženje, in izboljšamo svoj vtis pri drugih. Ali se je »mačji nasmeh« razvil s posnemanjem ljudi, ali pa je podedovana značilnost mačk, še ni znano, raziskovalci pa upajo, da bodo z nadaljnjimi raziskavami uspeli pozitivno vplivati na odnos med ljudmi in mačkami.

»Kot nekomu, ki preučuje vedenje živali in ima doma mačko, mi je v veliko zadovoljstvo dejstvo, da lahko s svojo hišno ljubljenko komuniciram na takšen način,« je v izjavi ob objavi članka dejala profesorica Karen McComb z univerze v Sussexu.