Kako Slovenci dojemamo arhitekte? Se je skozi leta kaj spremenilo? Še vedno velja stereotip, da si arhitekta lahko privoščijo le premožni, ali pa se vedno bolj zavedamo njihove vrednosti? O tem smo v nedavnem podkastu razpravljali z arhitektoma Matijo Berčičem in Matejo Katjo Vrtovec Jerančič.
Čeprav se razumevanje vloge arhitektov po njunem mnenju počasi spreminja, so še vedno prisotne številne zmote. Ena najpogostejših je, da arhitekti samo kopirajo projekte, izpostavlja Berčič. V resnici je vsak projekt unikaten in zahteva prilagoditev specifičnim potrebam stranke, ter seveda upoštevanje vseh zakonodajnih zahtev in birokratskih postopkov. Arhitekti niso le kreativci, ampak tudi mediatorji med strankami in javnimi ustanovami.
Poleg tega mnogi še vedno menijo, da arhitekt podraži projekt. Vendar pa je pogosto ravno nasprotno, pojasnjuje Vrtovec Jerančičeva – arhitekti optimizirajo projekt, kar pomeni, da lahko pripomorejo k prihranku pri stroških in zmanjšanju napak, ki se lahko pojavijo, če se projekt izvede brez strokovnega nadzora. Poleg tega arhitekt prihrani strankam čas in živce, kar je v današnjem svetu zelo cenjeno, pojasnjujeta sogovornika.
Poklic arhitekta v Sloveniji doživlja spremembe, a še vedno obstajajo številne napačne predstave o tem, kaj arhitekti sploh počnejo. Vsekakor pa je pomembno, da se zavedamo, da arhitekt ni le strošek, temveč investicija v kakovostno izvedbo projekta, poudarjata sogovornika.
Če želite izvedeti več o tem, vas vabimo, da poslušate celoten podkast. Beseda je med drugim tekla tudi o tem, kako poteka načrtovanje projekta, koliko pred vselitvijo je treba angažirati arhitekta, kakšna je cena projekta in katere so najpogostejše napake pri opremljanju, če se tega lotimo v lastni režiji.