
Sto kvadratnih metrov veliko stanovanje v varšavskem predelu Bielany, znanem po zadržani arhitekturi iz 70. let prejšnjega stoletja, kjer nastajajo zanimivi novi stanovanjski projekti. V najvišjih dveh nadstropjih ene od novih stavb je sodoben dom, v katerem se elegantno prepleta prefinjen minimalizem z umetniškim izrazom. Pod zasnovo interierja sta se podpisala arhitekta Pawel Karwowski in Marta Feder Karwowska.
»Ta projekt je veliko več kot le lepo oblikovan prostor. Je skrbno izbrana kompozicija pohištva, osvetlitve, umetnosti in naravnih materialov, ki jo je ustvaril lastnik, ki ni le doktor inženirskih znanosti, univerzitetni predavatelj in direktor mednarodnega gradbenega podjetja, ampak tudi nekdo, ki se estetike loteva z enako predanostjo in natančnostjo kot inženirstva. V tem domu se ikone svetovnega oblikovanja srečujejo s kiparskimi oblikami, galerijskimi poudarki in svobodo vsakdanjega življenja. To je kuriran, a nepretenciozen interier – funkcionalen, čustven in hkrati zelo oseben. Predstavlja zrel izraz značaja in sloga,« je povedal arhitekt Paweł Karwowski.
Pri izbiri barv in materialov je bilo po besedah arhitekta vodilo prizadevanje za harmonijo, kakovost in brezčasnost. Naravne materiale, kot so hrastov furnir, marmor, volna, bukle, so izbrali, da bi ustvarili toplino in bogate teksture. Pri barvah prevladujejo nevtralni odtenki: bela, bež, nežno siva in barve naravnega lesa, ki ustvarjajo umirjeno osnovo za izstopajoče kose. Barvna paleta in teksture materialov naj bi se lepo uskladile z naravno in umetno svetlobo, ustvarjale dinamično vzdušje, ki se spreminja ob različnih delih dneva.
Zasnova notranjosti je po besedah arhitekta temeljila na ideji združevanja prefinjenega minimalizma z umetniškim izrazom. »Lastnik, dr. ing. Patryk Przybylski, izkušen inženir in navdušenec nad oblikovanjem, je želel prostor, ki bi odražal njegovo strast do vrhunskega oblikovanja, lepote in detajlov. Na vizijo so vplivala tudi njegova potovanja v več kot 60 držav: želel je prostor, ki ima korenine v sodobni evropski estetiki, vendar je hkrati prežet z globalnimi navdihi.
Glavna želja je bila ustvariti umirjeno, elegantno okolje, v katerem bi vsak element, pa naj gre za pohištvo, osvetlitev ali dodatke, prispeval k skladni, značilni celoti. Stanovanje naj bi bilo več kot le bivalni prostor, odražalo naj bi naročnikovo osebnost in življenjski slog.« je še povedal arhitekt.
Že ob vstopu v stanovanje po besedah sogovornika preseneti čistost oblik in materialov. »Skrbno načrtovani pogledi vodijo oko skozi naslednje prostore, kar ustvarja občutek globine in arhitekturnega reda. Predsoba je več kot le hodnik, je vizitka notranjosti. Mlečno bele stene se čudovito povezujejo z naravno svetlobo, ki prihaja v prostor skozi visoka okna. Takoj ob vstopu pozornost pritegne ogromno ogledalo Lollipop, ki ga je oblikoval sloviti nizozemski oblikovalec Marcel Wanders. To prostoru daje igriv značaj in hkrati ustvarja igro svetlobe in oblike.
V tem stanovanju kuhinja ne išče pozornosti, pravi arhitekt, ampak služi kot elegantno, umirjeno ozadje vsakdanjega življenja. Zgornje omarice so odete v umazano belo barvo in se zlivajo s stenami, kar ustvarja minimalističen učinek. Spodnje fronte pa so iz toplega hrastovega furnirja, ki v kuhinjo vnaša naravno mehkobo in ritem.
»Funkcionalno je kuhinja zelo ergonomična in vizualno skladna: ponuja dovolj shrambnih površin in velik delovni prostor, ne da bi motila estetski tok bivalnega prostora,« še pojasnjuje arhitekt.
V središču jedilnice je ovalna jedilna miza, izdelana po meri iz hrastovega furnirja. Dopolnili so jo s stoli iz ratana in z dvema visečima svetiloma oblikovalca Alvara Aalta – klasika skandinavskega modernizma petdesetih let prejšnjega stoletja, prvotno zasnovana za univerzo Jyväskylä. Stene jedilnice pa krasijo še asimetrično ogledalo in umetniška dela.
Delovni prostor arhitekt opiše kot »vizualni avtoportret lastnika – drzen, duhovit in predan nekonvencionalnemu oblikovanju. To ni običajna domača pisarna, ampak bolj spominja na ustvarjalni studio, ki je poln energije in uravnotežen, kot njen lastnik – natančen inženir z dušo esteta.« V središču je lesena pisalna miza, sodobna klasika oblikovalcev Ronana in Erwana Bouroulleca, ki je bila prvotno oblikovana za univerzo v Kobenhavnu, za delovno osvetlitev skrbi aluminijasta svetilka, ki jo je oblikoval kultni Verner Panton. Ob delovni mizi ni klasičen delovni stol, temveč avantgardni fotelj, delo poljskega oblikovalca Matija Sipiore, ki pozornost vzbuja tako z obliko kot tudi z živo rdečo barvo. Vse skupaj zaokrožajo vgradne omare v naravnem odtenku lesa, preproga s pisanim vzorcem in drugi kosi pohištva ter dodatki.
Nasproti stoji garderobna omara, od tal do stropa odeta v ogledala, ki odbijajo svetlobo in na videz večajo prostor. Ta se iz delovnega kota nadaljuje v umirjeno spalnico z leseno posteljo v središču ter le nekaj okrasnimi poudarki.
Stanovanje je prežeto z dizajnerskimi kosi, v vsakem kotičku lahko opazimo nekaj navdihujočega – kos pohištva, umetniško delo, svetilko ali subtilen poudarek.
»Lastnik stanovanja, ki vodi velike infrastrukturne projekte, se je svojega doma lotil z enako mero logike in čustev. Kot sam pravi, projekt nikoli ni rezultat naključja, ampak je rezultat namere. Želel sem, da je dom umirjen, svetel in strukturiran. In to tudi je. Ne kriči. Ne poskuša narediti vtisa. Govori s tihim, umirjenim glasom. In zato ostane v spominu,« je še povedal arhitekt Pawel Karwowski. Ob tem dodaja, da je ta interier primer evropskega eklekticizma – premišljen, a nepretenciozen. »Združuje sodobni minimalizem in funkcionalnost z drznimi umetniškimi oblikami ter oblikovalskimi ikonami 20. stoletja, ki postanejo več kot le predmeti. S svojo subtilno igro svetlobe, namernim sklicevanjem na oblikovalsko dediščino in kančkom ironije diha, živi in pripoveduje zgodbo – ne le o estetiki, temveč tudi o osebnosti uporabnika.«
Več fotografij zgoraj v galeriji.