Stanovanje, opremljeno z recikliranim pohištvom in svetili

V stanovanju arhitektke in oblikovalke Nine Savič ni običajnega pohištva, ki ga lahko opazimo na vsakem koraku, pravzaprav v vsakem novem stanovanju. Njen dom polnijo zanimive zgodbe, ki jih vnašajo prenovljeni kosi iz nekih drugih časov. Večina pohištva je namreč prenovljenega in upcikliranega. In ravno med opremljanjem doma se je rodila njena znamka Jugošik.

Stanovanje poleg unikatnih kosov pohištva zaznamujejo svetila. Foto Jana Jocif

V visokem pritličju meščanske stavbe iz leta 1905 na Taboru v Ljubljani je v stanovanju tako ustvarila svetel, prilagodljiv in unikaten bivalni prostor. S celovito prenovo stanovanja, ki meri 64 kvadratnih metrov, je začela med letoma 2018 in 2019, dokončala pa jo je leta 2025. Prenova je obsegala tako zamenjavo vseh inštalacij in talnih oblog ter vrat kot tudi prenovo kopalnice in kuhinje. Poleg tega je bil izveden preboj v steni med kuhinjo in hodnikom z namenom umestitve okenske niše, razširitev obstoječih vrat v kuhinji in odstranitev zazidanih vrat med obema sobama.

Arhitektka je želela ustvariti svetel, zračen in pretočen prostor, napolnjen z izbranimi kosi. Jana Jocif

»Po prenovi, ki je trajala približno osem mesece, sem eno leto živela v tujini, in ko sem se vrnila, sem začela stanovanje počasi polniti z izbranimi kosi, ki sem jih večinoma iskala iz druge roke. Pravzaprav je prav zaradi opreme tega stanovanja nastal Jugošik. Vmes sem v stanovanju nekaj časa celo ustvarjala, ko sem studio preselila na novo lokacijo, pa sem si lahko dokončno uredila dom,« pojasnjuje Nina Savič. Ob tem dodaja, da je želela ustvariti svetel, zračen in pretočen prostor, napolnjen z izbranimi kosi, ki lahko po potrebi spreminjajo svoje mesto v stanovanju. In to se je vmes velikokrat tudi zgodilo. »Pretočnost je bila vzpostavljena s krožno povezavo, k vizualni povezavi prostorov pripomore tudi okenska niša, ki doda občutek širine in kanček igrivosti. V starih načrtih sem namreč videla, da so bila prvotno na tem mestu predvidena vrata za kuhinjsko pomočnico. Vrata sicer niso bila nikoli izvedena, smo pa v steni našli opečnato preklado,« pripoveduje sogovornica.

Lestenec v dnevni sobi je sestavljen iz 15 steklenih senčil, ki so bila nekoč del različnih lestencev. Foto Jana Jocif

Pohištvo in svetila je izbirala počasi, za začetek glede na funkcionalne potrebe. »Potrebovala sem garderobno omaro, predalnik in jedilno mizo. Zelo sem bila vesela, ker se je v stanovanje lepo podala kvadratna jedilna miza s prirezanimi stranicami, ki jo je izdelal moj dedek. Čez nekaj časa sem iskala primerno omarico za dnevno sobo, to sem sestavila iz črnih omaric dnevnosobnega sestava Meblo, ki sta ga v začetku devetdesetih let kupila moja starša. Zgornje omarice sem postavila na podstavek s starimi nogicami, pri kamnoseku pa naročila kamnito ploščo. Naslednje omarice sem že izdelala v sodelovanju z mizarjem. Prinesla sem mu načrt, on pa je v nove omarice vključil stare predale ali nogice. Tudi svetila sem našla v zbirnih centrih, kakšne pa celo na ulici. Prve mi je sestavil električar, pozneje sem se vezave naučila sama in tako se je pred mano odprl čisto nov svet,« še pravi sogovornica.

Večina pohištva je prenovljenega in upcikliranega. Jana Jocif

Pri umestitvi svetil in tudi druge opreme je bila pozorna na to, da kosi ‘dihajo’ oz. da imajo okrog dovolj praznega prostora, da pridejo do izraza. Stanovanje poleg unikatnih kosov pohištva zaznamujejo svetila. Vsako je nekaj posebnega, posebej pa izstopa lestenec v dnevni sobi, ki ga sestavlja 15 steklenih senčil. »To so steklena senčila s starih lestencev, ki so včasih razsvetljevali dnevne sobe, spalnice in kuhinje, danes pa velikokrat zaprašeni ležijo v kleteh, ljudje pa ne vedo, kaj bi zares z njimi. Našla sem način, kako jih danes uporabiti, in sicer sem zasnovala in tudi certificirala tip visečega svetila s starim steklom. Na ta način lahko stare lestence ponovno uporabimo, a v povsem drugi vlogi. V zadnjih letih so priljubljeni sistemi visečih luči, ki predvidevajo, da obesimo večjo količino svetilk, ki so ponavadi okrasne žarnice. Zakaj ne bi bila namesto žarnic na ta način obešena steklena senčila. Prav vsako je namreč nekaj posebnega,« poudarja oblikovalka.

Jugošik svetila: Nove zgodbe pozabljenih kosov

Črna omarica je nastala iz nekdanjih visečih elementov sestava za dnevne sobe Meblo Forma. Foto Jana Jocif

In kateri kos, svetilo ji je še posebej pri srcu? To je omarica Frančiška, odgovarja, ime je dobila po njeni babici. »Narejena je iz treh predalov s stare kuhinjske kredence. Sama kredenca je bila že v zelo slabem stanju, predali pa so bili še edini ohranjeni. Ko sem nanje nanesla sloj topila, da bi odstranila barvo, se je pokazalo, da je za rumenim slojem še bel, pa moder in celo zelen. Hitro sem odstranila topilo, ki je barvo že raztopilo na nekaterih mestih, vzorec, ki je nastal, pa ohranila. Omarica je neobičajnih dimenzij, nekateri ji rečejo tudi mizica, v njej pa imam shranjena pisma, razglednice, drobne dragocene predmete. Zdi se mi, lepo imeti kos pohištva samo za spomine,« odgovarja Nina Savič in dodaja, da interier stanovanja kot tudi svetila, ki jih ustvarja, ne pomenijo le vračanja v preteklost, temveč razmislek, kako to vključiti v sedanjost. »Prenova ponuja svež pogled na svetila in pohištvo, s katerimi so bili nekoč opremljeni domovi po celi Jugoslaviji, danes pa velikokrat na podstrešju in v kleteh čakajo na svoj bridki konec. Poleg tega, da tako lahko prispevamo k trajnostnemu zmanjševanju odpadkov, je trajnost tudi v tem, da ohranjamo kulturno dediščino določenega prostora,« še poudari sogovornica.