Stanovanje v velikosti 116 kvadratnih metrov sta arhitektki Tina Semolič in Petja Ogrinc iz studia Ropot preoblikovali v tri manjše bivalne enote. Prva meri 31 kvadratnih metrov, druga 59, tretja pa le 18 kvadratnih metrov. Vhod v vsako stanovanje je iz manjšega skupnega hodnika tik ob glavnih vhodnih vratih.
»Najbolj zahtevno je bilo ustrezno sanirati odprti del tal, kjer smo v dveh stanovanjih umestili kopalnico, in obdelava stropa, kjer so vidni tramovi,« pojasnjuje arhitektka Tina Semolič. Ob tem dodaja, da je bilo najmanjše stanovanje, ki meri le 18 kvadratnih metrov, zahtevno tudi zaradi svoje majhnosti, ker so morali poleg kopalniških in kuhinjskih inštalaciji poskrbeti tudi za ustrezno višino stropa v kopalnici, nad katero je prostor z ležišči.
Pri prenovi so, kjer se je le dalo, uporabili obstoječe pohištvo, ga predelali in mu vdahnili novo življenje.
Bivalna enota, ki meri le 18 kvadratnih metrov, je nastala iz večje sobe z visokim stropom. »Na novo smo v prostoru zasnovali volumen kopalnice in kuhinje, kjer se nad obema prostoroma nahaja še spalni prostor,« je povedala arhitektka. V prostoru so ohranili del starega pohištva in ga povezali ter nadgradili z novo zasnovano opreme in dodatki. Interier dopolnjujejo svetila, ki so bila sestavljena iz starih svetil in unikatno preoblikovana za to stanovanje.
Na novo oblikovano stanovanje v velikosti 31 kvadratnih metrov so zasnovali iz odvzetega dela kvadrature večjemu stanovanju. »Stanovanje ima večji del kvadrature (vstopni del s kuhinjo in jedilnim kotom ter kopalnico) obrnjeno na notranjo ulico stare Ljubljane, zaradi tega ima manj naravne svetlobe. Šele nato se iz spalno-bivalnega prostora odprejo pogledi proti manjšemu trgu, kjer se svetloba, ki prihaja v prostor, odbija od stavb, ki se nizajo okoli trga,« pravi sogovornica.
V nekdanji garderobi so zasnovali kuhinjo, ki je na tem mestu nekoč že bila. V celoti so jo prenovili in jo razširili. Pri prenovi so uporabili obstoječo garderobne omare in jih predelali v kuhinjsko pohištvo. V bivalnem prostoru so izkoristili višino in tik pod strop umestili galerijo za spanje, na kateri sta dve ležišči, do katerih se povzpne po lestvi. Dodatno ležišče pa so umestili pod galerijo.
Obstoječi parket so zaradi sanacije tal in postavitve galerije ter inštalaciji odstranili in ga po končanih delih položili nazaj. Prav tako so za opremo bivalnega prostora ponovno uporabili del pohištva iz stanovanja pred prenovo.
Za opremo so izbrali naravne, svetle odtenke lesa, sončno rumeno in nebeško modro barvo. Z izborom so želeli ustvariti dinamičen, optimističen in navdihujoč prostor. Zato so steno ob jedilnemu kotu pobarvali z grafičnim vzorcem hrane in pijače v živahni rumeni barvi. Dodatno so steno popestrili še s starimi fotografijami Ljubljane in stavbe, v kateri se nahaja stanovanje, ter z zanimivimi svetili.
Večjemu stanovanju so odvzeli del kvadrature in na preostalem delu zasnovali manjšo različico stanovanja. Na novo so morali zasnovati tudi kopalnico, ki so jo umestili v obstoječo spalnico.
»Kopalnico smo oblikovali kot prostor, ki je nekaj vmes med prostorom in pohištvom. Za del predelne stene v kopalnico smo uporabili dvoje starih vrat iz stanovanja, ki jih nismo več potrebovali. Zastekljene površine vratnih kril prepuščajo dnevno svetlobo in omogočajo pogled skozi okno iz spalnega dela prostora,« še pojasnjuje arhitektka in dodaja, da stanovanje še vedno delno ohranja koncept prehodnih sob, kjer se izmenjujejo tudi različne višine in širine prehodov iz enega prostora v drugega.
Za opremo so uporabili pohištvo, izdelano po meri, to pa so dopolnili s starimi kosi pohištva in dodatki. Kombinacija obojega v prostoru po besedah arhitektke ustvarja veder in svež interier, kljub večstoletni starosti hiše.