S prenovo do dodatne otroške sobe - za PO

V družini, ki je potrebovala dodatno otroško sobo, so razmišljali, ali naj stanovanje prodajo in kupijo nekaj kvadratnih metrov večje, da bi najstniški hčeri imeli vsaka svojo sobo, ali naj obstoječe prenovijo in preoblikujejo. Odločili so se za drugo možnost. Iskanje prostora za dodatno otroško sobo jih je spodbudilo še k prenovi sanitarnih prostorov in zamenjavi tlakov.

»Stanovanje je bi bilo nazadnje prenovljeno pred leti, ko se je družina vselila, zato so bili potrebni tudi prenova veceja, kopalnice, pridobitev otroške sobe ter bolj funkcionalna in celostna zasnova opreme ter interierja, ki bi zagotovili udobje, kakršno bi omogočalo vsaj 15 kvadratnih metrov večje stanovanje,« pojasnjuje arhitektka Tina Semolič.

Nova otroška soba v spalnici staršev

Dodatno otroško sobo so dobili iz prvotne spalnice staršev. Ob tem so obstoječo otroško sobo zmanjšali za dva kvadratna metra, da so povečali shranjevalne površine na hodniku, ki so deloma namenjene tudi garderobi. Spalnico staršev so ustvarili iz dela kvadrature dnevne sobe, saj je imela precejšnjo globino. 

V tloris dobrih 77 kvadratnih metrov velikega stanovanja niso drastično posegali. Zamenjali so vse dotrajane cevi, ki bi lahko v nekaj letih povzročile zamakanje. V kopalnici so odstranili del stene, ki meji na dnevno-bivalni del. Del površine kopalnice so namenili niši za pralni stroj, del pa garderobi, ki je na drugi strani stene v novi spalnici staršev. Porušili so del stene v obstoječi otroški sobi in jo prestavili, da so dobili daljši tlorisi hodnika, ki so ga namenili garderobnim omaram. Elektro inštalacije so zaradi nove razporeditve opreme skoraj v celoti zastavili na novo.

Omare v obeh otroških sobah so tople bele barve v kombinaciji s hrastom ter prav tako hrastovim oljenim parketom. Foto: Marko Vitas

»Pri zasnovi otroških sob smo upoštevali želje obeh deklet in jih dopolnili z celostno oblikovno in funkcionalno rdečo nitjo vsake sobe posebej. Pred izrisi smo skupaj pregledali tudi primere, skozi katere smo si zastavili cilje, ki jih moramo doseči,« pojasnjuje arhitektka in dodaja, da so pred zasnovo obeh najstniških sob najprej želeli spoznati želje, slog in potrebe obeh hčera.

»Cilj je bil, da imata dovolj površin za shranjevanje oblačil in stvari za šolo ter za vse hobije. Hkrati smo želeli, da dobita prostor, v katerem bi se dobro počutili in bi ga lahko tudi prilagodili, kot si sami najbolj želita,« poudarja arhitektka in dodaja, da so zaradi omejene kvadrature otroških sob zasnovali predale pod posteljo, ki predstavljajo pomembno shranjevalno površino.

V eni sobi so zaradi oblike prostora nočno omarico oblikovali v vzglavnem delu postelje, kjer je prostor tako za shranjevanje knjig, ki jih najstnica trenutno bere, telefon, ki se polni, pa tudi za nočno svetilko ter odlagalne površine za druge vsakodnevne stvari.

»Da omare ne bi preveč zapolnile prostora s svojim volumnom in ga omejevale, smo jih zasnovali pod kotom, tako da se njihova globina spreminja glede na vsebino, ki je pospravljena v njih. Zato, ko vstopimo v sobo, naš pogled vedno steče proti oknu, kjer se nadaljuje proti bližnjemu hribu ter s tem vizualno podaljša doživljanje sobe,« razloži arhitektka.

Omare v obeh sobah so tople bele barve v kombinaciji s hrastom ter prav tako hrastovim oljenim parketom, ki je enaka po vsem stanovanju razen v kopalnici. Obe otroški sobici sta kljub manjši kvadraturi zasnovani tako, da delujeta veliko, svetlo in prilagodljivo uporabi najstniških deklet.

»Zelo pomembno je, da spoznamo in razumemo, kaj otrok potrebuje in kaj mu je všeč. Otroška soba je prostor, s katero se mora odraščajoča mlada oseba identificirati, imeti mora možnost, da si jo prilagaja, spreminja, hkrati pa mora rasti z njo, saj je menjava opreme vsakih pet let lahko za starše prevelik strošek. Zasnova in oprema morata biti do te mere izčiščeni, da predstavljata poligon ali platno, ki ga otrok oblikuje po svojih željah,« odgovarja Tina Semolič na vprašanje, kaj je pomembno pri zasnovi otroške sobe.

Svetel in prostoren hodnik

Nekdanje garderobne omare, umeščene na hodnik stanovanja, so prostor utesnjevale. Da ne bi nadaljevali utesnjeno in nazobčano obliko hodnika, so podobno kot v otroških sobah zasnovali omare pod kotom – globino so prilagodili vsebini shranjevanja (ali je to garderobna, utiliti ali omara za čevlje). S tem je hodnik postal bolj fluiden, to pretočnost pa so po besedah arhitektke poudarili še s širokim parketom. Bočni stranici omare so odprli in ju namenili na eni strani konzolni vogalni klopi za obuvanje in shranjevanje čevljev pod njo, na drugi, diagonalni čez hodnik, pa policam za odlaganje ključev in pošte.

»Hodnik je prej imel le eno ožje ogledalo, ki smo ga zamenjali za steno, sestavljeno iz ogledalnih plošč, s katerimi smo vstopni prostor povečali in omogočili, da ne bo več 'jutranje gneče' pred ogledalom, ko se vsi hkrati odpravljajo od doma,« je še povedala arhitektka.

PREBERITE ŠE: Popolna preobrazba jedilnice in dnevne sobe