Davek na nepremičnine: 62,3 % Slovencev meni, da so izhodišča nesprejemljiva

Da so izhodišča sprejemljiva, je odgovorilo 24,3 odstotka vprašanih. 13,4 odstotka vprašanih je odgovorilo, da izhodišč ne pozna.

Rezultate so med drugim prekrižali z lastništvom nepremičnin, pri čemer se je izkazalo, da se odgovori lastnikov nepremičnin bistveno ne razlikujejo od odgovorov tistih, ki nimajo v lasti nepremičnin. Izhodišča so nekoliko bolj nesprejemljiva za lastnike. Med vprašanimi je bilo sicer 75 odstotkov lastnikov nepremičnin.

Nadpovprečno nesprejemljiva so za anketirance srednjih let, podpovprečno pa za mlajše od 30 let, med katerimi je izhodišča kot nesprejemljiva označilo približno 50 odstotkov vprašanih. Izhodišča je kot nesprejemljiva ocenilo nekoliko več anketirancev z ruralnih kot z urbanih območij.

Politični vpliv na mnenje

Med vprašanimi, ki podpirajo izhodišča, močno prevladujejo tisti, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, in volilci koalicijskih strank, zlasti Gibanja Svoboda. Med volilci Gibanja Svoboda je izhodišča kot sprejemljiva ocenilo 65 odstotkov, kot nesprejemljiva pa 23 odstotkov vprašanih. Tudi volilci Levice so večinsko podprli izhodišča, ne pa tudi volilci SD. Najizraziteje pa izhodiščem nasprotujejo volilci SDS, saj se skoraj 89 odstotkom zdijo nesprejemljiva.

Prisluhnite podkastu z Ivanom Simičem in Boštjanom Udovičem iz našega arhiva

Glavni razlogi za nasprotovanje

Več kot polovica anketiranih, ki se jim izhodišča ne zdijo sprejemljiva, je kot razlog za to navedla, da so predvidene rešitve nepravične in omogočajo zlorabe (53,9 odstotka). Vsak tretji vprašani (32,8 odstotka) je bil kritičen tudi do predloga, da bi bile iz obdavčitve v celoti izvzete nepremičnine, v katerih lastniki živijo, ne glede na njihovo vrednost in velikost. 30 odstotkov vprašanih je ocenilo, da je predlagana davčna stopnja (1,45 odstotka od posplošene tržne vrednosti nepremičnin) previsoka. Enak delež pa jih je ocenil tudi, da bi se zaradi predvidenih rešitev podražile najemnine. Slabih 23 odstotkov jih je tudi menilo, da bi bil tako zasnovan davek neustaven.

Podpora in pozitivna stališča

Na drugi strani polovica anketirancev, ki so izhodišča ocenili kot sprejemljiva, ocenjuje, da bi takšen davek stimuliral uporabo stanovanjskih objektov (49,4 odstotka). Dobra tretjina (34,7 odstotka) zagovornikov izhodišč je ocenila, da bi takšen davek zagotovil večjo dostopnost stanovanj. 25,3 odstotka jih tudi meni, da bi omogočil zmanjšanje davčne obremenitve plač. Na ministrstvu za finance so namreč napovedali, da bi prihodke od pobranega davka, ocenjeni so na 600 milijonov evrov, v celoti namenili za razbremenitev plač.

To je pogoj, da se lastnik izogne plačilu novega davka na nepremičnine

Na vprašanje, ali je davek na nepremičnine sploh potreben, je pritrdilno odgovorilo 47,9 odstotka vprašanih, nikalno pa 44,4 odstotka vprašanih.

Da je davek potreben, so večinsko ocenili vprašani iz urbanih okolij, medtem ko je bil med tistimi iz ruralnih okolij delež nasprotnikov davka nekaj odstotkov večji. Uvedbi davka so bistveno bolj naklonjeni anketiranci, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno. Da je davek potreben, je ocenilo 81 odstotkov volilcev Levice, 78 volilcev Gibanja Svoboda in 66 odstotkov volilcev SD, na drugi strani pa le 19 odstotkov volilcev SDS.