
V svetu nepremičnin je kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking, postalo izjemno priljubljeno. Kljub privlačnosti dodatnega zaslužka pa ta dejavnost prinaša številne izzive – od regulativnih omejitev do intenzivne organizacije in obvladovanja pričakovanj gostov. V novi epizodi podkasta Deloindom smo gostili Vida Sokliča, svetovalca za trženje počitniških kapacitet, in Vanjo Žitnik, lastnico stanovanja, ki ga občasno oddaja v najem. Skupaj sta osvetlila ključne vidike kratkoročnega oddajanja nepremičnin in podala koristne nasvete za lastnike, ki razmišljajo, da bi se podali v ta posel.
Po besedah Vida Sokliča oddajanje nepremičnin ni enostavna pasivna naložba, temveč zahteva veliko dela, poznavanje zakonodaje in nenehno prilagajanje trgu. Poleg plačevanja davkov in prispevkov morajo lastniki pridobiti tudi vsa potrebna soglasja sosedov, kar lahko predstavlja dodaten izziv. Vanja Žitnik poudarja, da delo z ljudmi in organizacija zahtevata veliko angažmaja, saj mora biti najemodajalec ves čas dosegljiv za goste.
Slovenija bo kmalu sprejela spremembe zakona o gostinstvu, ki bodo vplivale na kratkoročne najeme. Glavna sprememba vključuje omejitev oddajanja na 60 dni letno, pri čemer bodo občine imele več pristojnosti pri regulaciji. Zakon naj bi predvidoma stopil v veljavo s 1. 1. 2026, pojasnjuje Soklič.
Namen zakonodaje je sprostiti stanovanjsko ponudbo za dolgoročni najem, vendar Soklič opozarja, da to ne bo nujno rešilo stanovanjskega problema, saj mnoga turistična stanovanja niso primerna za dolgoročno bivanje. Pojasnjuje tudi, zakaj po njegovem mnenju cilj zakona ne bo uresničen.
V želji po hitrem in enostavnem zaslužku, so se mnogi kratkoročnega oddajanja lotili brez ustreznih papirjev in dovoljenj. Sogovornik poudarja, da je nadzora nad neregistriranimi oddajami vse več, predvsem zaradi nove direktive, ki Booking in Airbnb zavezuje k preverjanju in deljenju podatkov s finančnimi organi. Neprijavljeno oddajanje lahko prinese visoke globe, pri čemer je razlika med oddajanjem brez soglasja etažnih lastnikov in popolnoma nezakonitim oddajanjem. V slednjem primeru so kazni lahko tudi do 7000 evrov. Soklič zato lastnikom svetuje, naj poskrbijo za ustrezno registracijo in zakonito poslovanje.
Kratkoročno oddajanje nepremičnin je lahko donosen posel, vendar zahteva temeljito pripravo, administrativno urejenost in veliko vloženega truda. Pred odločitvijo je ključnega pomena, da se lastniki seznanijo z zakonodajo, davčnimi obveznostmi in potencialnimi tveganji. Če vas zanima več o tej temi, prisluhnite celotni epizodi podkasta Deloindom, kjer Vid Soklič in Vanja Žitnik delita izkušnje in nasvete iz prve roke.