V ospredju evropskega tedna zmanjševanja odpadkov hrana

Namen evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki se je začel 22. novembra, je predvsem ozaveščanje in sodelovanje pri zmanjšanju količine odpadkov. V EU se sicer poleg učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov vedno bolj poudarja tudi preprečevanje njihovega nastajanja.

Na svetovni ravni v košu za smeti pristane tretjina vse pridelane hrane oziroma toliko, da bi z njo lahko nahranili milijardo ljudi. Vsak Slovenec na leto v povprečju zavrže 82 kilogramov hrane, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja in dodajajo, da največji odpadne hrane, kar 25 odstotkov, nastane v gospodinjstvih. Med zavrženo hrano je največ kruha – vsaka tretja njiva, ki pridela pšenico, to pridela zaman, ker je kruh vržen stran. Sledijo sadje in zelenjava ter mleko in jajca.

V vsakdanjem življenju lahko s preprostimi ukrepi pomembno prispevamo k zmanjšanju količine zavržene hrane, poudarjajo v društvu, ki je pobudnik in organizator projekta Volk sit, koza cela – Za Slovenijo brez zavržene hrane. V okviru projekta lahko gospodinjstva še do 28. novembra izpolnjujejo spletni dnevnik za spremljanje količin zavržene hrane, ki grafično prikazuje dosežke in omogoča primerjavo s slovenskim povprečjem. Rezultati bodo objavljeni 5. decembra. Delni rezultati spletne ankete o navadah in vedenjskih vzorcev glede zavržene hrane, ki so jo opravili Ekologi brez meja, pa so pokazali, da tretjina Slovencev in Slovenk ne pozna razlike med oznakama 'uporabno najmanj do' in 'porabiti do', zaradi česar v odpadkih konča veliko še povsem varne in užitne hrane. Večina sodelujočih v anketi sicer meni, da bi lahko količino zavržene hrane zmanjšali, če bi izboljšali svoje ravnanje s hrano, predvsem ko gre za odmerjanje in shranjevanje.

Dve tretjini vprašanih se počuti krive, če kupijo izdelke, ki jih nato ne porabijo. A ob samem nakupu takšnega izdelka tega občutka krivde še ni, saj več kot 85 odstotkov vprašanih meni, da zanje zelo ali vsaj delno velja, da med nakupovanjem temeljito premislijo, koliko bodo porabili. Kljub temu jih več kot polovica le redko pripravlja jedilnik ali kupuje natančno po seznamu, če sploh.

Za zmanjšanje količine zavržene hrane si prizadevajo tudi slovenska komunalna podjetja, ki so v zadnjih letih uporabnike svojih storitev ozaveščala predvsem o pomenu ločevanja odpadkov. Tokrat so oblikovala pobudo Skupaj za boljšo družbo. Njen namen je, da bi Slovenci zmanjšali količine zavržene hrane, kritično razmišljali o načrtovanih nakupih, pili vodo iz pipe namesto iz plastenk, kupovali več stvari iz druge roke ali si jih izposojali. »S temi spremembami bi postali bolj odgovorni do sebe, do okolja in ne nazadnje tudi do svoje denarnice,« pravijo v ljubljanski Snagi.

V okviru pobude Skupaj za boljšo družbo zato komunalna podjetja začenjajo aktivnosti, ki opozarjajo na problematiko zavržene hrane. Ljubljanska Snaga bo, tako kot številna druga komunalna podjetja, v sredo, 26. novembra, pred mestno hišo v prestolnici postavila 82 kilogramov hrane in tako pokazala, koliko hrane vsako leto zavrže povprečen Slovenec.

Komunalna podjetja na spletnih straneh in v posebnih publikacijah objavljajo tudi praktične nasvete za zmanjšanje količine zavržene hrane.