IR-ogrevanje: Segrevanje prostora s toplotnim valovanjem

Za ogrevanje stanovanj in hiš se uveljavlja infrardeče ogrevanje oziroma ogrevanje s toplotnim valovanjem, ki ne ogreva zraka v prostoru, temveč predmete, zidove in ljudi. Infrardeča grelna telesa oziroma IR-paneli se napajajo z električno energijo, a ker je ne porabijo veliko, so primerna tudi za ogrevanje celotnega stanovanja ali hiše, ne zgolj kot dodatek k osnovnemu centralnemu ogrevalnemu sistemu. »Dolgi infrardeči oziroma toplotni valovi so del naravnega svetlobnega spektra sonca. Človeško telo potrebuje za pravilno delovanje zadostne količine žarkov infrardečega območja. Ti valovi povzročajo nihanje molekul in tako sproščajo energijo, ki jo zaznamo kot toploto. Dolgi infrardeči valovi torej na človeka vplivajo zelo ugodno, saj energija teh žarkov izboljša zdravje in učinkovitost celic,« pojasnjuje Niko Prekoršek iz podjetja Tiping.

»Ljudje smo odlični sprejemniki in oddajniki sevane toplote. Naše telo toploto iz IR-sevala hitro porazdeli, zato jo učinkovito porabimo,« pa o prednosti infrardečega ogrevanja pravi Aleš Babič iz podjetja Ekosen. Po njegovem mnenju ima IR-ogrevanje nekaj prednosti pred klasičnim: »Pri ogrevanju zraka v hiši ustvarimo pregrado okoli človeka, ki otežuje prehajanje toplote v obliki sevanja od toplega človeka do mrzlih zidov, preprečiti pa tega ne more. To dobro občutimo, če v sobi, kjer je segret samo zrak, sedemo zraven mrzlega zidu. Začelo nas bo zebsti, tudi če je zrak vroč.« Ker infrardeče ogrevanje namesto zraka ogreje telo, ga občutimo kot toplotno ugodno, nekako tako, kot če bi se sončili. Zato ga še posebej cenijo starejši ljudje. Energijo infrardečih žarkov namreč v medicini že desetletja uporabljajo za zdravljenje bolečin v mišicah in sklepih.

Ogrevanje doma

Največ uporabnikov si infrardeče ogrevanje omisli kot dodatno ogrevanje v prehodnih obdobjih, čeprav ga je mogoče uporabiti tudi kot glavno ogrevanje v ogrevalni sezoni. Poleg tega da ugodno vpliva na zdravje ljudi in je primerno tudi za alergike, saj ne dviguje prahu, je njegova prednost v manjši naložbi. Namestitev IR-panelov je preprosta. »Z IR-ogrevanjem lahko pri stroških za ogrevanje prihranimo do 65 odstotkov v primerjavi s kurilnim oljem, tehnologija odpravlja in preprečuje nastanek vlage in plesni ter občutno podaljša življenjsko dobo nepremičnine, ne potrebuje vzdrževanja, porabi se izredno malo energije pri izdelavi in recikliranju, upravljanje je preprosto in omogoča zelo natančno reguliranje toplote, lahko se postavi modularno in brez velikih posegov v zgradbo, videz grelnih teles se vklopi v vsak prostor,« pojasnjuje Aleš Babič.

Infrardeči paneli imajo zaradi svoje preprostosti dolgo življenjsko dobo, tudi do 40 let. Postopek montaže ni zahteven, pomembneje je zanje izbrati pravo mesto na steni ali stropu, da bodo imeli čim večji učinek. Čeprav delo lahko opravimo sami, ga je dobro prepustiti strokovnjakom, saj so lahko izgube zaradi napačnega mesta panela tudi do 30-odstotne. Nosilce preprosto pritrdimo z vijaki na steno ali strop. Več pozornosti moramo nameniti montaži termostatov, če želimo, da bodo meritve točne. Ne smemo jih recimo postaviti blizu vira toplote. Kako se tega loti strokovnjak, opiše Aleš Babič: »Monter zavaruje vse pohištvo in tla v prostoru. Nato stranki pokaže, kje bodo paneli nameščeni in kje morajo biti termostati. Pregleda moč varovalk in drugo inštalacijo ter namesti kable do relejne enote in nato do IR-panela. Ti si najpogosteje pritrjeni na stropu. Na koncu pa namesti še termostat.«

Stroški naložbe in porabe

Panele za infrardeče ogrevanje lahko postavimo v prav vsakem stanovanju ali hiši, tudi v starejših objektih, kjer je priklopna moč toka manjša. Naložba v IR-ogrevanje je manjša od naložbe v večino klasičnih sistemov ogrevanja, predvsem zato, ker zanj ne potrebujemo rezervoarjev, kotlovnice, zalogovnika, dimnika, napeljave in podobno. Po Babičevih besedah je začetna investicija v infrardeče ogrevanje odvisna od izolacije objekta, velikosti objekta in izbire panelov. Za 140 kvadratnih metrov veliko hišo s sred­nje debelo izolacijo znese začetna investicija med 3500 in 5500 evri. Za stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov pa med 1500 in 2300 evri, skupaj z montažo in instalacijo.

Toplota, ki jo oddajajo paneli, se shranjuje v stenah, tleh in predmetih v prostoru, ki jo potem oddajajo nazaj v prostor. Prihranki pa nastajajo tudi zaradi tega, ker naše telo občuti ugodje že pri nižjih temperaturah, prostorov pa ni treba veliko zračiti in jih s tem ohlajati. »Tako prihranimo v primerjavi z električnimi radiatorji, ki so neposredno v prostoru, približno 40 odstotkov energije, ob boljšem občutenju toplote. V primerjavi s plinom prihranimo približno 50 odstotkov, v primerjavi s kurilnim oljem celo do 65 odstotkov, v primerjavi s kurjenjem na pelete pa od 15 do 20 odstotkov. Stroškovno je ogrevanje z IR-paneli primerljivo z ogrevanjem s toplotno črpalko (zrak/voda), vendar je naložba v povprečju manjša za 70 odstotkov,« navaja prednosti Aleš Babič. Cvetko Vangoš pa še doda: »Ker ogrevalni paneli enakomerno oddajajo toploto, so tla in stene prostora ogreti, posušeni in brez plesni. Zaradi navedenega temperaturna razlika med tlemi in stropom znaša samo do dve stopinji Celzija, kar prispeva k povečanju učinkovitosti ogrevanja in velikemu zmanjšanju stroškov ogrevanja.«

Čeprav so mnogi prepričani, da je ogrevanje z električno energijo drago, Niko Prekoršek pojasnjuje, da infrardeči grelniki, ki imajo moč od 220 do 1200 vatov, porabijo elektrike zgolj za tri do sedemnajst centov na uro. Za normalno izolirano sobo, veliko do 18 kvadratnih metrov, kamor smo postavili infrardeči grelnik z močjo 900 vatov, bomo za uro delovanja plačali 0,1125 evra. Ker s panelom povprečno ogrevamo šest ur na dan, to znese 0,67 evra na dan. V celotni ogrevalni sezoni, če traja 180 dni, za ogrevanje takšne sobe porabimo za 120 evrov električne energije. »Za stanovanje, veliko 60 kvadratnih metrov, bi potrebovali panele skupne moči štiri kilovate. Cena za štiri kilovate porabljene energije je 0,5 evra na uro. Ob povprečni uporabi šest ur na dan, to pomeni dnevni strošek tri evre. Ogrevalna sezona traja 180 dni na leto, torej skupna poraba nanese 540 evrov na leto,« pravi Prekoršek.

Različne oblike in načini uporabe

Ogrevalni infrardeči paneli so različnih dimenzij in moči. Nekateri imajo na prednji strani poslikavo, da ne izstopajo v dnevnem prostoru in se namestijo na steno kot slika, ali pa so videti kot ogledalo. Lahko so iz različnih materialov, kot so pločevina, steklo, marmor ali iz umetnih mas. »Oblik je veliko, ampak najboljša je še vedno standardna oblika v beli barvi, ki se namesti na strop. Po možnosti brez distančnikov, da se za panelom ne nabira prah in se mu s tem poveča učinkovitost. Pri vseh drugih oblikah je težava, ker se nam sčasoma spreminja okus in nam morda že čez kakšno leto tisti dizajn ne bo všeč,« pravi Aleš Babič, ki opozori tudi, da moramo pri IR-grelnih slikah paziti na to, kam jih postavimo. Po njegovem mnenju so zaradi stenske namestitve večji porabniki električne energije kot paneli, nameščeni na stropu: »Seveda je lahko IR-panel tudi na steni, ampak je bolje, da strokovnjak določi, na kateri steni bo najbolj učinkovit.«