Statistika je neizprosna. Lani so na svetu zabeležili 26 dni ekstremne vročine – zato imajo naravne oblike hlajenja pomembno vlogo pri vzdrževanju ustrezne bivalne klime v notranjih prostorih.
Ne glede na vsa prilagajanja, ki jih zahtevajo podnebne spremembe, potrebujemo na našem koščku planeta del leta ogrevanje, drugi del pa hlajenje. Razlikujemo več vrst hlajenja. Klimatske naprave so uporabne vedno in povsod, a za njihovo delovanje plačujemo elektriko, pred tem pa jih moramo tudi kupiti, vgraditi in vzdrževati. Zato bom predstavil nekaj možnosti naravnega in predvsem brezplačnega hlajenja. To zagovarjam tudi med svetovanjem po Sloveniji, a s pomembnim dodatkom: primerno je povsod, razen v poletno razgretih strnjenih naseljih, kjer brez klimatske naprave ne bo šlo.
Občutek vročine nam povzroča čezmerna količina vlage v zraku kot posledica znojenja, dihanja in dnevnih aktivnosti, kot so vzdrževanje osebne higiene, kuhanje, pa tudi sušenje perila ali zalivanje sobnih rastlin. Poenostavljeno to pomeni, da je zimski zrak suh, poletni pa vlažen. Večja ko je vlažnost zraka (izražena je v gramih na kubični meter), tem bolj visoke temperature občutimo kot vročino.
PREBERITE ŠE: NARAVNA SENCA: ZELENA STREHA, PRIDIH SREDOZEMLJA
Preventiva je vedno boljša od kurative. Kakšni pa so preventivni ukrepi proti poletnemu pregrevanju bivališč? Optimalne rešitve za zmanjševanje pregrevanja domislimo v procesu izdelave načrta za novogradnjo ali obnovo. To rešujemo z dovolj debelo toplotno izolacijo ovoja stavbe, ki poleti preprečuje vdor zunanje vročine v bivališče, pozimi pa toplotne izgube iz njega. Bivalni prostor je toplotno udoben pri poletni temperaturi med 20 in 28 stopinjami Celzija, pozimi pa najpogosteje okrog 22 stopinj Celzija. Pogoj za zagotavljanje hladu v stavbi so senčila podnevi in komarniki, ki nam omogočajo, da imamo ponoči brez skrbi odprta okna in tako ohlajamo notranjost. Proti pregrevanju odlično delujejo tudi rastline. Na stavbi so to zelene fasade in zelene strehe, zunaj nje pa listopadne rastline. Cenovno je preventiva najugodnejša naložba, saj nam dober toplotni ovoj tudi pozimi zmanjšuje stroške ogrevanja.
Vsak gradbeni material ima določeno sposobnost akumulacije vlage, hladu in toplote. Pri hlajenju in ogrevanju prostorov ima toplotna stabilnost pomembno vlogo pri blaženju dnevnega nihanja zunanjih temperatur.
Material z večjo specifično gostoto, kot je recimo beton, ima veliko sposobnost akumulacije hladu ali toplote, les pa majhno. Zato dosegajo zidane hiše izrazito večjo toplotno stabilnost kot lesene. Zidane hiše akumulirajo toploto z vsemi elementi stavbe, to so zunanje in notranje stene, betonske plošče med etažami in vse tlakovane površine. Pri lesenih je edina možnost akumulacije v betonskih tlakih. Na trgu se zato že pojavljajo sistemi s fazno spremenljivimi snovmi (PCM), ki so namenjeni poletnemu hlajenju prostora. Plošče PCM delujejo kot stabilizatorji temperature znotraj stavbnega ovoja in zmanjšujejo pregrevanje stavbe.
Bivalno okolje vsakega od nas sestavlja pet krogov. Povezuje jih slogan: razmišljaj globalno, deluj lokalno. Vsak krog ima svoje zakonitosti, pri vsakem iščemo optimalne učinke. Na osebni ravni imamo največ možnosti za ukrepanje, z oddaljenostjo krogov se to zmanjšuje. To je lepo razvidno pri prvih dveh, zadnje tri – na katere imamo največji vpliv – bom predstavil podrobneje.
PREBERITE ŠE: TO SO RASTLINE, KI VAM BODO POMAGALE OHLADITI DOM
Sistematsko jih ločimo v dve skupini. To so ukrepi na stavbi in okrog nje. Na stavbi je prvi na vrsti ovoj. To pomeni dovolj debelo toplotno izolacijo na fasadi in strehi ter stavbno pohištvo s primerno zaščito pred soncem. Sem spada tudi načrtovanje stavbe, kar pomeni razpored prostorov glede na strani neba, premišljeno postavljene in dovolj dolge strešne napušče in ozelenitev stavbe.
Zunaj stavbe pa so rastline najcenejša in najbolj učinkovita zaščita pred pregrevanjem. Najboljša izbira so listopadne rastline (bodisi zelena fasada, pergola ali drevo na južni strani hiše), ki poleti z listi zadržujejo sončne žarke, pozimi pa dopuščajo pasivno ogrevanje stavbe. Pri tlakovanih površinah pa lahko ohlajamo s pomočjo sončnega segrevanja. Spomnimo se poletnega kopanja in občutka mraza na koži, ko pridemo iz vode. Sonce segreva vodne kaplje na telesu, ki se sušijo z odvzemanjem toplote kože. Enak učinek dosežemo pri močenju tlakovanih površin.
Ko razmišljamo o poletnem ohlajanju prostorov, moramo razumeti dva fizikalna pojma. Prvi je temperatura zraka, drugi vlažnost. Ko je ta poleti visoka, vpliva na ljudi bolj moteče kot visoka temperatura. Človeško telo se ohlaja z znojenjem, ki mora s površine kože izhlapeti. V naravi to čutimo kot hlad, ko pridemo mokri iz vode ali na vetru. Če je zrak nasičen z vlago, se izhlapevanje znoja upočasni ali celo ustavi. Spomnimo na dva primera iz vsakdanjega življenja. Ob nevihti – ko je količina vlage v zraku visoka – se znojimo kljub relativno nizki temperaturi zraka. Nasprotno je v puščavah pri temperaturi 40 stopinj Celzija suhega zraka. Ves znoj takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo. Ventilator ali prepih zraka ne hladita, le pripomoreta k pospešenemu odvajanju vlage s kože, zato se ta hladi.
Razumevanje naravnega hlajenja je lahko raztegljivo, bistvo pa je, da za hlajenje ne potrebujemo elektrike, investicij ali pa so te minimalne. Prav tako je z vzdrževanjem. Naravno ohlajanje je optimalna izbira, če si ga lahko privoščimo. Na podeželju je zagotovo lažje kot v mestih. Sam ga uporabljam vsako poletje. Zvečer odprem vsa okna, da nočni zrak s prepihom vso noč ohlaja masivne elemente hiše. Tako se hlad akumulira v tleh, stenah in stropu. Zjutraj okna zaprem in spustim senčila. Akumulirani hlad običajno zdrži do večera, ko se cikel ponovi.
PREBERITE ŠE: NE PRETIRAVAJTE S KLIMO, TO JE IDEALNA BIVALNA TEMPERATURA
Bivalno in temperaturno okolje začnemo najbolj uspešno urejati pri sebi. To je najhitrejši, najcenejši in najbolj učinkovit način za ohlajanje telesa in dobro počutje. Svetla obleka sprejme malo sončne energije. Naj bo ohlapna doma in tudi zunaj. Skupaj s čim več gole kože bo telesu omogočeno nemoteno odvajanje znoja.
Ne pozabimo, da se je ta učinkoviti ohlajevalni režim razvil v človeški evoluciji. Marsikdo se bo spomnil piknikov v naravi pred pojavom hladilnih torb. Takrat smo steklenico pijače zavili v moker časopis in postavili na sonce. V procesu izhlapevanja vode se je odvajala energija, kar je steklenici jemalo toploto in hladilo njeno vsebino. Ljudje oddajamo odvečno toploto v okolico skozi kožo v obliki sevanja, prevajanja, konvekcije in izparevanja. Prvi trije načini so za poletno ohlajanje manj relevantni, daleč najbolj učinkovito pa je izhlapevanje znoja. Ta način ohlajanja poteka tudi, ko je temperatura okolice višja od temperature telesa. Pogoj je, da zrak v okolici ni popolnoma nasičen z vlago, saj takrat izhlapevanje ni mogoče. Zato so poletna oblačila ohlapna, zato si moramo tudi poleti prizadevati za idealni 50-odstotni delež relativne vlage in zato moramo prostore tudi poleti prezračevati.
Manj običajno, a učinkovito hladilno napravo lahko preizkusi vsak, ki ima doma razvlaževalnik. Bolj ga poznamo kot napravo za zimsko zmanjševanje deleža relativne vlage v stanovanju. To njegovo sposobnost lahko uporabimo tudi poleti. Spomnimo se na visoke temperature suhega zraka v puščavi. V resnici nam občutek vročine povzroča visoka vlažnost zraka, ne pa sama temperatura. Ko zrak osušimo, postane bivanje znosno tudi pri višjih temperaturah. Razvlaževalnik vedno postavimo visoko, na polico ali omaro pod strop, kjer je zrak najtoplejši. Ne smemo pa pozabiti na redno praznjenje posode, v kateri se zbira kondenzirana vlaga.