Pridobitev uporabnega dovoljenja - kakšna je razlika med PZI, PID, DZO

Pozdravljeni,

zanima me samo, ali potrebujem PZI zunanje ureditve za pridobitev uporabnega dovoljenja novogradnje stanovanjske hiše?

Hvala!

Robert

---

Spoštovani,

najprej hvala za vse uporabne informacije, ki ste jih že podali v člankih, objavljenih na vašem portalu.

Imam pa še eno vprašanje glede uporabnega dovoljena, in sicer sem večino dokumentacije uspel zbrati, tudi sam se soočam s tem, da smo inštalacije ter zaključna gradbena dela (pleskanje itd.) izvedli sami, za kar pa sem prav tako zbral vsa predvidena dokazila o zanesljivosti.

Moje vprašanje je, kako pravilno izpolniti DOZ v primeru lastne izvedbe (priloga 5):

• Kot izvajalca in investitorja na izjavo navedem sebe? Na obrazcu je predvideno za polja pod izvajalec zgolj naziv družbe, vodje del, itd., česar pa v primeru lastne izvedbe ni možno navesti.
• Katere dele obrazca moram izpolniti od strani 4 dalje (A, B, C, D)?

Hvala lepa že vnaprej!

bralec

Spoštovani bralec, spoštovani gospod Robert,    

oba imata vprašanje na temo pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanjsko hišo.

Robert, vas zanima, ali za pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanjsko hišo potrebujete projekt za izvedbo, kratica, ki je v uporabi za to fazo projekta, je PZI.

Bralec, vi pa ste že zbrali velik del dokumentacije, pri čemer ste delno dela opravili v lastni režiji. Vas zanima konkretno, kako izpolniti obrazce, koga podpisati v ustrezne rubrike. Tudi to bomo skušali v odgovoru pojasniti.

Najprej razjasnimo, kaj pomeni projekt PZI, torej projekt za izvedbo. Vrste projektne dokumentacije opredeljuje PRAVILNIK o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Pravilnik je bil sprejet po uveljavitvi gradbenega zakona - GZ in se uporablja od 1. 6. 2018 naprej.

Pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način izdelave dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte. Uporablja se za posamezne vrste stavb, gradbeno inženirskih objektov in drugih gradbenih posegov glede na namen njihove uporabe in vrsto gradnje. Pravilnik določa obliko in vsebino obrazcev za zahteve, prijave in odločbe v postopkih pridobivanja projektnih in drugih pogojev, mnenj, predodločb, gradbenih in uporabnih dovoljenj ter prijav začetka gradnje v skladu z zakonom, ki ureja graditev.

Projekt za izvedbo - PZI je opredeljen od 15. do 22. člena. Namen PZI projektne dokumentacije je izvajalcu podati strokovna navodila za zakoličenje objekta in izvajanje gradnje. PZI za stanovanjsko hišo se izdela v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in dopustnimi manjšimi odstopanji od gradbenega dovoljenja.

Zelo pomembno je določilo, da se s PZI projektom dokazuje izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev. PZI vsebuje vodilni načrt in načrte s strokovnih področij pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih inženirjev in pooblaščenih krajinskih arhitektov, ki jih glede na vrsto gradnje ter glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta določi vodja projekta. Pooblaščeni arhitekti in inženirji vsak zase izdelani načrt tudi podpišejo in potrdijo.

V 18. členu pravilnika je opredeljena vsebina PZI projekta za namen dokazovanja bistvenih zahtev. Bistvene zahteve določa gradbeni zakon v 16. členu, ki določa, da morajo objekti izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve.

Bistvene zahteve za objekte, torej tudi stavbe, so:

• 1. mehanska odpornost in stabilnost,
• 2. varnost pred požarom,
• 3. higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja,
• 4. varnost pri uporabi,
• 5. zaščita pred hrupom,
• 6. varčevanje z energijo in ohranjanje toplote,
• 7. univerzalna graditev in raba objektov,
• 8. trajnostna raba naravnih virov.

Zunanja ureditev sodi k stavbi, torej tudi k stanovanjski hiši, zato mora skupaj z njo izpolnjevati bistvene zahteve. Skupaj s hišo namreč omogoča varno in zdravo uporabo. V sklopu zunanje ureditve se obdela ureditev okolice stavbe, potrebni izkopi, nivelacije terena, morebitni zbiralniki, električna napeljava za osvetlitev vrta, morebitno talno gretje na parkirišču, ureditev vrtne ute in gredic, zasaditev dreves, zalivalni sistemi, tlakovane oz. zelene površine. Poleg načrta zasaditve se v načrt zunanje ureditve vključijo hišni priključki, razvodi za meteorno vodo in fekalno kanalizacijo, jaški, pokrovi in kanalete. Če je treba zaradi nivelacije terena, urediti stopnice ali oporne zidce, potem je potrebno v načrtu obdelati tudi te segmente.

Načrt zunanje ureditve za fazo izvedbe je torej pomemben del projekta, ki je lahko na zahtevnejših terenih, zelo kompleksen. Projekt za izvedbo za zunanjo ureditev bo Robert potreboval, vendar ne šele za pridobitev uporabnega dovoljenja, temveč že veliko prej za samo izvedbo. Izvajalci bodo morali znati skladno z zamislijo izvesti tudi okolico same stavbe, ki se seveda zgradi najprej.

S pridobitev uporabnega dovoljenja mora biti uporaba objekta varna, torej tudi uporaba zunanje ureditve. Za pridobitev uporabnega dovoljenja bo morda čisto dokončna izvedba tlakovanih površin, ograj, pomožnih objektov, kot so nadstrešnice, lahko izvedena kasneje. Velja pa, da morajo biti za varno uporabo zunanje ureditve, zunanje površine urejene, znivelirane, s predhodno ustrezno strokovno izvedenimi priključki. Če se investitor drži projekta za izvedbo in ta ne odstopa bistveno od same izvedbe, lahko za pridobitev uporabnega dovoljenja uporabi tudi projekt za izvedbo. Ustreznejša dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja pa je faza projekta izvedenih del, ki se s kratico poimenuje PID. Projektna dokumentacija izvedenih del - PID je opredeljena od 23. do 25 .člena Pravilnika in je namenjena pridobitvi uporabnega dovoljenja, evidentiranju objekta ter uporabi in vzdrževanju objekta. PID prikazuje odstopanja od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki je bila sestavni del gradbenega dovoljenja, in od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, ki je bila priložena prijavi začetka gradnje, na način, ki omogoča jasno prepoznavnost spremenjenih delov ali lastnosti objekta. PID vsebuje vodilni načrt in druge načrte s strokovnih področij pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

Bralec je v istem pravilniku že našel ustrezne obrazce za DZO, ki pomeni Dokazilo o zanesljivosti objekta. V obrazcu priloge 5 bo v polju, kjer je sicer rezervirano za izvajalca in njegovega vodjo del, navedel pod izvajalca samega sebe, saj je dela izvajal sam. Za ta dela bo tudi sam odgovarjal. Na strani 4 boste, spoštovani bralec, v rubriko A vnesli podatke o projektni dokumentaciji DGD, PZI, PID, ki jo morate imeti, tudi če ste dela izvajali sami. V rubriko B boste vnesli podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih, morda o mnenjih ali celo projektnih pogojih, če je to pomembno.

V rubriki C boste navedli pogodbe, ki so bile sklenjene za izvajanje, seveda boste v primeru izvedbe del v lastni režiji, ta del izpustili, lahko pa navedete, da za tista dela pogodba ni bila potrebna, saj so bila dela izvedena na ta način. Vseeno pa boste morali navesti pogodbo z nadzornikom, ki ga kljub lastni režiji, morate imeti, skladno z gradbenim zakonom. V rubriko D izpolnite osnovne podatke o gradbenem dnevniku, ki ga mora vsak pooblaščeni izvajalec voditi. Za dela, ki ste jih izvajali sami, dnevnika najbrž niste vodili, zato boste tudi v tem delu lahko pripisali opombo, zakaj za določena dela, dnevnika nimate.

Oba gospoda lepo pozdravljam in obema želim uspešno pridobivanje uporabnega dovoljenja.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?

Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.