Garaže: Najpogostejša izbira sekcijska vrata

Pri hišah iz zadnjega desetletja in novogradnjah so garaže pogosto vizualno in konstrukcijsko ločene od glavne stavbe ali pa avto stoji pod nadstreškom. Sprememba je povezana s tem, da postaja površina družinskih hiš čedalje manj potratna, zaradi zahtev po energijski učinkovitosti pa garaže ni racionalno načrtovati znotraj ogrevanega dela hiše. Danes je pri nizkoenergijski gradnji garaža del hiše le, če je ta podkletena. V tem primeru morajo biti ločilne konstrukcije med garažo in ogrevanim delom toplotno izolirane. Predvsem je pomembna ustrezna toplotna izolativnost stropne konstrukcije nad garažo, saj ta skoraj vedno meji na ogrevane prostore pritličja.

Tudi pri garažah v sklopu starejših hiš, ki so doživele celovito energijsko obnovo in z njo novo izolacijo, moramo poskrbeti za toplotno izolativnost stropa garaže in sten, ki mejijo na ogrevane prostore, poleg tega je pomembna toplotna izolativnost in zrakotesnost garažnih vrat in vrat, skozi katera vstopimo iz garaže v hišo. Tehnične smernice za učinkovito rabo energije, katerih upoštevanje je obvezno pri novogradnjah in rekonstrukcijah, denimo določajo, da toplotna prehodnost garažnih vrat ne sme biti večja od 2,0 W/(m²K).

Če je garaža od glavne stavbe ločena ter med njo in bivalnimi prostori ni neposrednega prehoda, posebnih zahtev ni.

Mere garaže in garažnih vrat

Kakšna je pravzaprav optimalna velikost garaže? Vemo namreč, da z večanjem avtomobilskih modelov marsikatera izpred desetletij komajda še zadostuje, najpogostejša problema sta širina, ki omejuje odpiranje vrat in otežuje izstop iz vozila, in strm naklon klančine pri nekaterih kletnih garažah.

Idealno bi bilo, če bi imeli na vsaki strani avtomobila 1,2 metra prostora, da lahko udobno izstopimo, se sprehodimo okrog vozila, pomagamo iz njega otrokom ali starejšim in naložimo prtljago. Najpogostejši omejitvi pri tem sta arhitektura in starost stavbe. V predpisih, tj. v pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, je za garaže določena le višina. »Svetla višina garaž in drugih površin, po katerih je predvidena vožnja z motornimi vozili, ne sme biti manjša od 2,20 metra, razen ob zadnjih stenah pravokotnih ali poševnih parkirnih mest, kjer zaradi vgrajene opreme in inštalacij do širine 0,70 metra svetla višina ne sme biti manjša od 1,80 metra. Ta znižanja svetle višine stropa so ustrezno označena in zavarovana.« Dodatno merilo za velikost garaž so priporočljive mere odprtin za vgrad­njo garažnih vrat.

Tako je priporočljiva dimenzija odprtine vsaj 2500 mm širine in vsaj 2125 mm višine, upoštevati pa moramo še prostor za vodila, odvisno od tipa in izvedbe vrat, pravijo v podjetju Hörmann Slovenija iz Petrovč. Po njihovih besedah se pri zamenjavi garažnih vrat v starejših hišah velikokrat srečujejo s problemom višine in globine garaže. Najpogostejše ovire so vodovodne cevi in napeljave centralnega ogrevanja na višini preklade, dodatna preklada v globini garaže ali podporni zid, ki deluje kot vertikalni naslon.

Kaj zagotavlja nizko toplotno prehodnost vrat

In kako je s toplotnimi karakteristikami vrat, za katera se naročniki odločajo ob sanaciji starejših stanovanjskih hiš? »Naročniki izberejo lamelna vrata z zelo nizko toplot­no prehodnostjo (U do 0,51 W/ m²K), kadar gre za ogrevan garažni prostor, v katerem imajo bodisi delavnico, domačo telovadnico, ali če je garaža povezana z bivalnim delom,« pravijo pri Hörmannu. V podjetju Kip Kop iz Gradca dodajajo, da se za vrata z dobrimi toplotnimi lastnostmi odloči kar 70 odstotkov naročnikov, saj jih kupujejo za ogrevane garaže in v sklopu hiše. Po njihovih besedah sta za nizko toplotno prehodnost vrat najbolj pomembna plašč in debelina polnila vrat, na drugem mestu so tesnila, na tretjem pa okovje, ki zagotovi kar najmanjšo zračnost med polnili in tesnili. Pri vgradnji je poleg tega ključno, da je odprtina pripravljena povsem ravno, da tesnilo tesni na celotni površini nalegan­ja brez odstopanja.

Tipi garažnih vrat

Glede na sistem odpiranja je na trgu mogoče izbirati med sekcijskimi, navojnimi (rolo), dvižnimi in dvokrilnimi garažnimi vrati.

Sekcijska vrata so sestavljena iz lamel (sekcij), ki so med seboj povezane s tesnili in se odpirajo navpično navzgor ali ob steno. Lamele se pri odpiranju in zapiranju »lomijo« in zapeljejo po vodilih. Poznamo sekcijska, ki se odpirajo navpično navzgor, in sekcijska stranska (ki se odpirajo ob steni). Pri obojih je mogoča izvedba z osebnim prehodom. Med izvedbami so med drugim v ponudbi fasadna vrata, ki se oblikovno zlijejo s fasado in imajo leseno ali ALU-oblogo, v celoti zastekljena in lesena sekcijska vrata.

Navojna vrata se navijajo in jih vgradijo za ali pred odprtino, zahtevajo pa prostor za navijanje oz. omarico.

Dvižna se v enem kosu odpirajo pod strop in zahtevajo prostor za odpiranje, zaradi česar dovoz ne sme biti zaseden. Dvokrilna pridejo v poštev pri posebnih zahtevah, predvsem glede videza, pri odpiranju pa mora biti tako kot pri dvižnih dovoz prost.

Za vrsto z najboljšimi toplotnimi karakteristikami veljajo dvižna sekcijska vrata.

Tako po izkušnjah sogovornikov iz Hörmanna kot iz Kip Kopa se individualni naročniki najpogosteje odločajo za sekcijska garažna vrata z odpiranjem navzgor z motornim pogonom.