Svetovalnica: Ali lahko zaklonišče v bloku spremenimo v kolesarnico?

Pozdravljeni,

lansko leto nas je na žalost obiskala inšpekcija, ki je ugotovila, da v bloku nimamo ustreznega zaklonišča oz. ne ustreza normativom. Upravnik je našel ponudnika za obnovitev, vendar cena obnove znaša 107.000 EUR. Mi tega denarja nimamo oz. so bolj pomembne druge obnove (pušča streha, zamaka fasada itd.). S sostanovalci smo se pogovarjali, da bi spremenili namembnost zaklonišča npr. v kolesarnico. Zanima me, ali je to mogoče in kaj vse bi potrebovali.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

bralka

Odgovarja:

Helena Kovač

Arhitektka, specializirana za gradbeno zakonodajo

Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si s pripisom Gradbena zakonodaja.

Lepo pozdravljeni.

Najlepša hvala za vaše vprašanje, ki v tem času postaja ponovno aktualno.

Zaklonišča so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Praviloma se gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar s tem ne sme biti zmanjšana njihova osnovna zaščitna funkcija. Dvonamenskost mora bita takšna, da se v primeru nevarnosti zaklonišča v 24 urah pripravijo za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje. V Sloveniji zaklonišča sicer gradimo od leta 1973. Število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite v Sloveniji je 2.244, v vseh zakloniščih skupaj je 348.537 zakloniščnih mest.

Praviloma se danes skladno z zakonodajo v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča se dvonamensko kot depoje gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.

Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču.

Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Zaščitne lastnosti zaklonišč se izražajo z velikostjo nadtlaka.

Luksuzni bunkerji za najbogatejše Zemljane

Zaklonišča in zaklonilniki se glede na obseg zaščite delijo na zaklonišče osnovne zaščite, zaklonišča osnove zaščite z zaklanjanjem do 24 ur, zaklonišča dopolnilne zaščite ter zaklonilnike.

• Zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki (obseg zaščite od 50 kPa do 100 kPa nadtlaka in funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi pa so lahko tudi za več oseb).
• Zaklonišča osnovne zaščite z zaklanjanjem do 24 ur so praviloma tista zaklonišča, ki so zgrajena pred letom 2006. Vse tehnične zahteve so identične kot pri zakloniščih osnovne zaščite, omogočati pa morajo 24-urno nepretrgano bivanje.
• Zaklonišča dopolnilne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami (obseg zaščite do 50 kPa, funkcionalno opremljeni prostori za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi).
• Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih. Zgrajeni morajo biti iz trdnega in obstojnega materiala. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zapreti oz. zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.
• Rovni zaklonilniki so na odprtem prostoru zunaj objektov, kjer niso izpostavljeni ruševinam. Praviloma so pokriti oziroma zaprti, lahko pa so tudi odprti. Za izdelavo konstrukcije se uporabljajo leseni elementi, jekleni nosilni in spojni elementi ter montažni armiranobetonski elementi.

V vašem primeru gre najbrž za starejše zaklonišče, zgrajeno po tedanjih normativih.

Navedba, da je inšpekcija ugotovila, da v bloku nimate ustreznega zaklonišča oz. ne ustreza normativom, najbrž ne drži popolnoma, saj se pri obstoječih stavbah vedno upoštevajo normativi iz časa izgradnje, in če ne gre za posege vanje običajno ni treba vzpostavljati zdaj veljavnih normativov. Najbrž je bilo zaklonišče pri pregledu inšpekcije v stanju, ko je bilo ugotovljeno, da prostorov, kjer naj bi bilo zaklonišče ni mogoče v kratkem času urediti za osnovno namembnost zaklonišča. Seveda mora biti prostor, tudi če gre za zaklonišče, zlasti, če je v starejši stavbi, tudi redno vzdrževan. V vašem primeru je inšpekcija najbrž zahtevala predložitev potrdila o ustreznosti prostorov vašega zaklonišča. Tako potrdilo o ustreznosti, ki izkazuje varnost in funkcionalnost, naj bi bilo pridobljeno vsakih 10 let. Potrdilo o primernosti zaklonišča pridobijo lastniki od organizacije, ki je pooblaščena za tehnični in kontrolni preizkus ter izdajanje potrdil o primernosti zaklonišč. Za vzdrževanje zaklonišč in njihovo smotrno uporabo pa so odgovorni lastniki, torej v vašem primeru etažni lastniki stavbe, v kateri je tudi zaklonišče. Zakon nalaga, da je vsa zaklonišča osnovne zaščite na območju države treba redno vzdrževati. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca na ravni občin. Upravljavec oziroma lastnik morata imeti knjigo vzdrževanja, v katero vpisujeta podatke o lastniku in upravljavcu zaklonišča, o vzdrževanju, kontrolnih preizkusih, opravljenih inšpekcijah in ukrepih ob ugotovljenih pomanjkljivostih.

Vaša ideja, da bi spremenili namembnost zaklonišča npr. v kolesarnico, je seveda zanimiva, morda tudi čisto izvedljiva. Pri preveritvi možnosti pa bi vendarle veljalo preveriti, ali ni morda kolesarnice bolje imeti v nivoju zunanjega terena. Dostop s kolesi na nivo zaklonišč, ki so praviloma podzemna, bo namreč močno otežen. Običajno so tudi vrata zaklonišč težka in jih je mogoče odpirati na poseben način, ki ni ustrezen za vsakdanjo rabo. Svetujem, da je za morebitno dvonamensko izvedbo zaklonišča - tudi kot kolesarnico, smiselno pridobiti mnenje organizacije, ki opravlja preglede ustreznosti zaklonišč. Še pred tem pa je smiselno preveriti, ali je umestitev kolesarnice v prostore zaklonišča res optimalna, zlasti z vidika optimalnega dostopa, klančin in podobno.