Letos je občanom, pravnim osebam in lokalnim skupnostim za okoljske naložbe na voljo 35 milijonov evrov za kreditiranje in 34,3 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud. »Lani, denimo, je bilo na voljo le 21 milijonov evrov subvencij. Ker je letos denarja več, je strah, da bi ga zmanjkalo, po mojem mnenju odveč,« je včeraj dejal direktor Eko sklada Milenko Ziherl. Lani je namreč denarja zmanjkalo prej kot v petih mesecih – razpis Eko sklada je bil objavljen 28. februarja, zaprli pa so ga že 4. julija. Na skladu sicer pričakujejo več vlog kot lani (v prvih dveh tednih so jih prejeli že okrog 700), kar bo svojevrsten izziv, saj imajo, kot je poudaril Ziherl, pri obravnavi vlog že dlje časa težave zaradi kadrovske podhranjenosti.
O novostih na področju subvencij za naložbe v eno- in dvostanovanjske stavbe ter v večstanovanjske stavbe smo že pisali, zato le na kratko ponovimo: za prve je na voljo 14 milijonov evrov, za druge še 8 milijonov. Tik pred objavo razpisa so iz besedila izpadle sanitarne toplotne črpalke ter subvencije za mikro sončne elektrarne, pri čemer je Ziherl poudaril, da je Eko sklad zgolj izvajalec in da je besedilo pozivov pripravljeno v skladu z navodili, ki so jih dobivali z obeh krovnih ministrstev, torej ministrstva za okolje in prostor ter za gospodarstvo.
Spreminjajo se tudi merila pri toplotni izolaciji fasade. »Naš namen ni povečevati debelino izolacije na fasadi, temveč spodbujati vgradnjo materialov, ki ob manjši debelini zagotavljajo enako ali celo boljšo toplotno izolativnost. S tem spodbujamo tudi proizvajalce k razvoju novih, učinkovitejših produktov,« je poudaril Milenko Ziherl in ponovno opozoril na zlato pravilo, ki bi ga morali upoštevati vsi investitorji: pred oddajo vloge ne smejo začeti nobenih del, v nasprotnem primeru do subvencije, ki tako izgubi stimulativni učinek, niso upravičeni.
Glede na posamezne ukrepe, ki so pri letošnjih pozivih že pred objavo dvigovali precej prahu, je direktor Eko sklada že napovedal nekatere spremembe, ki bi jih morali uvesti za prihodnje leto: »Ministrstvu bomo predlagali, da je treba ukrep C (vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe) združiti s subvencijami za kotle na lesno biomaso, saj gresta naložbi najpogosteje z roko v roki.« Po njegovem mnenju so potrebne spremembe tudi na področju vključevanja starejših eno- in dvostanovanjskih stavb na daljinsko ogrevanje na obnovljive vire. »Pogovori za prihodnje leto se bodo začeli že junija, do septembra lahko pričakujemo usklajene karakteristike produktov, ki bodo sofinancirani v letu 2016,« je dejal Ziherl in dodal, da si na ministrstvu prizadevajo, da bi podprli celovite obnove eno- in dvostanovanjskih stavb, »a se moramo zavedati, da se ljudje težko odločajo za celostne ukrepe, saj gre za velik finančni zalogaj«. Rešitev vidi v možnosti daljše dobe realizacije naložbe.
Junija bo predvidoma objavljen nov poziv Eko sklada, v okviru katerega bo iz sklada za podnebne spremembe na voljo okrog 10 milijonov evrov. Investitorjem iz devetih mestnih občin, ki so sprejele odloke o izboljšanju kakovosti zraka, Ziherl priporoča, da počakajo na ta razpis, saj bodo lahko dobili po nekaj sto evrov višje subvencije: »Če z deli ne morejo počakati, pa naj, seveda, oddajo vloge za že odprta poziva.«
Eko sklad je do konca leta 2014 subvencioniral več kot 71.000 naložb v skupni vrednosti več kot 111 milijonov evrov. Pozitivni učinki so vse prej kot majhni: