Energetske izkaznice: Zakon sprejet, nejasnosti ostajajo

Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Pri prodaji ali oddaji stanovanja v najem bodo morali lastniki najpozneje do konca leta zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo kazalniki energijske učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice. Tako v prejšnji teden sprejetem zakonu ni več zapisa, da bi morale vse večstanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 1980, pridobiti izkaznico najpozneje do konca leta 2019, tiste, ki so bile zgrajene po 1. januarju 1980, pa najpozneje do konca leta 2030. Energetska izkaznica bo torej potrebna le za stanovanjski objekt ali njegov del, ki bo naprodaj ali namenjen za oddajo v najem. Veljala bo deset let, izdajale jo bodo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki morajo za to pridobiti licenco. Strošek izdelave prevzame lastnik nepremičnine.

Cena izkaznice ne more biti 
na ravni frizerske storitve
Ravno stroški izdelave energetske izkaznice, ki da so pri nas nekajkrat višji kot v drugih državah Evropske unije, so med lastniki nepremičnin dvigovali veliko prahu, češ da bodo izkazničarji, kot so poimenovali izdelovalce energetskih izkaznic, na veliko služili z njimi. »Cena izkaznice, od 200 do 500 evrov ali veliko več, odvisno od stavbe, je pravzaprav bagatelna v primerjavi z drugimi stroški, ki jih ima prodajalec nepremičnine. Že nepremičninski posrednik vzame vsaj desetkrat več. In če izdelava izkaznice za stanovanje zahteva osem ur, kot zahteva zakonodajalec, potem cena zanjo ne more biti na ravni frizerske storitve,« opozarja Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak, ki je kot eden prvih sredi leta 2012 uspešno končal usposabljanje za izdelovalca energetske izkaznice. Valenčič je bil tudi glavni pobudnik sestanka neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaz­nic, ki je dan pred sprejetjem energetskega zakona v državnem zboru potekal v prostorih Inženirske zbornice Slovenije. Namen sestanka je bil opozoriti na pomanjkljivosti v energetskem certificiranju, kar so sicer počeli že med samim usposabljanjem in tudi v zadnjih mesecih, a neuspešno. »Pri uvedbi energetskih izkaznic je bilo narejenih veliko napak, ki jih je treba odpraviti, zato pozivamo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, da čim prej uredi stanje na tem področju,« je opozoril na srečanju, ki se ga je udeležilo 56 neodvisnih strokovnjakov.

Katere so te pomanjkljivosti? Pustimo ob strani ceno energetske izkaznice, glede katere je bilo na sestanku slišati, da je treba priporočeni cenik dopolniti in uskladiti, neodvisne strokovnjake pa pozvati, naj ga kar najbolj upoštevajo. Neodvisni strokovnjak Žiga Lebar je poudaril, da bi morali na energetsko izkaznico gledati kot na pozitivno stvar, ki ima vse možnosti, da postane tudi podlaga za bonuse in maluse pri izračunu vrednosti nepremičnine.

Tudi do 40-odstotna 
odstopanja pri izračunih
Zbrani so opozorili predvsem na pomanjkljivo metodologijo, nevalidirano programsko opremo in pravne posledice izdelave izkaz­nice s takšno opremo. Neodvisni strokovnjak Mitja Lenassi, strojni inženir in projektant ter predsednik sekcije strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, je dejal, da ministrstvo za infrastrukturo in prostor še vedno ni potrdilo oziroma validiralo nobenega izmed treh računalniških programov, ki so na voljo izkazničarjem za izdelavo izkaznice: »Na voljo so trije programi, ki so jih izdelali proizvajalci izolacijskih materialov. A ko vanje vneseš podatke za isto stavbo, so odstopanja v izračunih tudi do 40-odstotna. V tem trenutku delati računsko izkaznico z nevalidirano računalniško opremo je z mojega vidika etično sporna in poslovno nespametna poteza, saj bi me zaradi izračuna lahko kdo upravičeno tožil.« Ministrstvo bi moralo po njegovih besedah prevzeti tudi morebitne stroške, ki bi nastali zaradi uporabe nevalidirane programske opreme.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da z javnim naročilom, ki naj bi bilo končano do konca marca, preverjajo, ali je programska oprema sklad­na s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in pripadajočo tehnično smernico. Povedano drugače: za programsko opremo, s katero naj bi izkazničarji izdelovali energetske izkaznice, še vsaj dva meseca ne bo jamčil nihče. Izdelovalci izkaznic pravijo, da ne morejo sprejeti odgovornosti za napačne izračune, zato se izdelavi računskih izkaznic izogibajo. Po njihovem mnenju odstopanja v rezultatih pri različnih programih ob enakih vnesenih podatkih ne bi smela biti večja od 0,5 odstotka. Manj težav je z merjeno energetsko izkaznico, ki jo je mogoče izdelati na podlagi potreb stavbe po energiji oziroma na podlagi povprečne porabe energenta v zadnjih treh letih. A kaj, ko so za stanovanjske stavbe predvidene le bolj zapletene in dražje računske izkaznice.

Sodobnejša hiša 
potratnejša od stare?
Ena od pomanjkljivosti sistema energetskih izkaznic, na katere so strokovnjaki opozarjali v zadnjih mesecih, je tudi metodologija energetskega certificiranja. Evropska direktiva zahteva, da se energetska izkaznica izdela ne samo na podlagi potrebne energije za ogrevanje, ampak da se upošteva tudi raba energije za druge namene (razsvetljava, kuhanje), na izkaznici pa mora biti prikazan celovit kazalnik energijske učinkovitosti stavbe. Slovenska izkaznica namesto enega celovitega kazalnika vsebuje kazalnik za porabo energije za ogrevanje in še dve skali, ki pa kupcu ali najemniku nepremičnine ne povesta tistega, kar bi morali.

»Izkaznica bi morala po evropski direktivi pokazati neko referenčno vrednost – kaj je torej dovoljeno, sprejemljivo in priporočljivo, tako da človek ve, kaj ocena za konkretno stavbo pomeni. V slovenski izkaznici referenčne vrednosti ni, ker sploh nimamo določenega tega merila za vse kategorije stavb. In kar je najhuje, naša metodologija certificiranja lahko prikaže povsem napačno sliko,« je bil kritičen Lenassi, njegovemu mnenju pa se je pridružila večina sodelujočih na sestanku neodvisnih strokovnjakov.

Za hiše in stanovanja 
bi zadostovala merjena izkaznica
Vzemimo na primer dve stanovanjski hiši. Prva je stara 30 let, brez toplotne izolacije in s starimi okni ter temu primerno energijsko potratna, ogreva pa se z drvmi. Druga je nova, zgrajena po načelih energijsko varčne gradnje, torej je energijsko varčna, ogreva pa se na plin. Prva bo zaradi potrebne toplote za ogrevanje dobila slabo oceno E, druga zaradi manjše porabe boljšo oceno B2. Toda na skali porabe primarne energije bo stara hiša dobila boljšo oceno samo zato, ker se ogreva na biomaso, ki je do okolja prijaznejši energent kot plin, s katerim se ogreva nova hiša. Takšne anomalije nastajajo zaradi napačne metodologije, ki ne upošteva vseh dejavnikov, na primer energije za razsvetljavo ali drugih dejavnikov za stavbe, ki se ogrevajo 24 ur na dan, denimo bolnišnice, kar še kako vpliva na energijsko učinkovitost stavbe, so opozarjali izkazničarji. Opozorili so še na eno pomanjkljivost: stavbe bi morale biti razdeljene na najmanj devet različnih kategorij, a niso. Primerjati šolo, poslovno stavbo, bolnišnico in bencinski servis je namreč povsem neustrezno, pravijo in dodajajo, da je energetska izkaznica preveč kompleksna za enostavne stanovanjske hiše in preveč preprosta za kompleksne stavbe, kot so bolnišnice, poslovne stavbe … Za obstoječe enodružinske hiše po njihovem mnenju ni nujno certificiranje po računski energetski izkaznici, zanje in za stanovanja bi zadostovala merjena izkaznica.

Če lahko po naši metodologiji energijsko zelo potratna stavba postane energijsko učinkovita, je to dovolj velik razlog, da bi morali na pristojnem ministrstvu prisluhniti strokovn­jakom. Pa jim ne. Nasprotno, prepričani so, da je sistem slovenske energetske izkaznice ustrezen, enako menijo na direktoratu za energijo. Kakor je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Kumer, je cilj energetske izkaznice zavarovati kupca oziroma najemnika nepremičnine, zato na »izkaznico ne bi smeli gledati kot na strošek, temveč kot na naložbo v to, da bomo v prihodnje plačevali manj za stroške za energijo«. Sliši se lepo, a kaj, ko oznake na energetski izkaznici ljudem ne povedo veliko, še najmanj pa tistega, zaradi česar naj bi ta javni dokument sploh pridobili – torej podatkov o njeni energijski učinkovitosti ter posredno o pričakovani višini stroškov za energijo.

Sklepi na sestanku neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetske izkaznice so bili optimistični: energetsko izkaznico stavbe je treba pravilno predstaviti javnosti, zlasti prednosti, ki jih prinaša. Hkrati so se dogovorili, da bodo ustanovili združenje neodvisnih strokovnjakov, ki bo pristojno ministrstvo pozvalo k odpravi pomanjkljivosti. Prepričani so, da bo ministrstvo prisluhnilo argumentom neodvisnih strokovnjakov in odpravilo pomanjkljivosti, da bodo energetske izkaznice pravilno in na razumljiv način prikazovale energijske lastnosti stavb.

Računska ali merjena izkaznica

Računska energetska izkaznica se izdela na podlagi izračunanih energijskih kazalnikov rabe energije v stavbi. Takšna je obvezna za novogradnje, za katere še ni podatkov o pretekli rabi energije. Merjeno energetsko izkaznico pa je mogoče izdelati na podlagi meritev rabe energije oziroma na podlagi povprečne porabe energenta v zadnjih treh letih. Seveda se marsikdo vpraša, zakaj za izdelavo merjene energetske izkaznice sploh potrebujemo neodvis­nega strokovnjaka. Ne nazadnje sami najbolje vemo, koliko energije porabimo v svojem domu. Matjaž Valenčič odgovarja: »Energetska izkaznica je javna listina, zato si je ne more in ne sme izdelati lastnik stavbe oziroma stanovanja, čeprav najbolj pozna svoj dom. Tudi jaz poznam svoje otroke, pa jim nisem smel vpisovati ocen v spričevala.«