Javna obravnava prostorske in gradbene zakonodaje zaključena

Kot je na novinarski konferenci prejšnji teden v Ljubljani pojasnil vodja službe za sistem okolja in prostora Luka Ivanič, so kljub temu, da so javno obravnavo podaljšali za en mesec, dobili pobude za ponovno podaljšanje. Za to se sicer niso odločili, a bodo pripombe in predloge, ki bodo na ministrstvo prispeli še v nekem razumnem roku, upoštevali. Do vseh pripomb, ki so jih in jih še bodo prejeli, se bodo opredelili in jih tudi javno objavili.

Z zakonodajnim trojčkom se celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov. "Ta zakonodajni paket predstavlja najbolj obsežen oz. celovit poskus zakonodajne reforme na področju urejanja prostora in graditve objektov," je poudaril Ivanič, ki je pozdravil interes javnosti, ki se je pokazal v javni obravnavi.

Spremembe gradbene zakonodaje gredo v smeri, da se bodo postopki vodili koordinirano in na enem mestu, predvidena je celovita informatizacija vseh procesov dovoljevanja, koncept izdajanja gradbenih dovoljenj temelji na principu t. i. zgodbe, kar naj bi pospešilo izdajo dovoljenj.

Največ prahu je v času javne razprave dvignila napoved, da bo nad vsako gradnjo moral bdeti vodja gradnje. Ta ostaja, a je natančna definicija še stvar dogovora. Odgovornost vodje gradnje je celostna izvedba projekta - da je gradnja izvedena tako, kot izhaja iz dovoljenja, da je vezni člen med projektantom in naročnikom gradnje, ter da opravlja neke nadzorstvene funkcije in na tak način deluje tudi v javnem interesu.

Nova gradbena zakonodaja ureja tudi postopek legalizacije črnih gradenj, samograditeljstvo pod določenimi pogoji ostaja.

Namen zakonodajnih rešitev na segmentu prostorske zakonodaje je povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se to bolj ažurno odziva na aktualne potrebe v prostoru, je navedel Ivanič in dodal, da velik poudarek velja oz. se ponovno daje povezavi prostorskega načrtovanja s strateškim načrtovanjem.

Na področju urejanja prostora se velik del prenove nanaša na vzpostavitev mehanizma aktivne zemljiške politike (da občine kot nosilke urejanja prostora lahko aktivno gospodarijo s prostorom; občine se bo opolnomočilo, da bodo lahko bolj aktivno delovale na tem področju), je še dejal Ivanič.

Ministrstvo bo predlog nove prostorske in gradbene zakonodaje pripravilo do konca maja, predvidoma junija naj bi ga potrjevala vlada, nato sledi parlamentarni postopek.