Pred eno največjih, gotovo pa za osamosvojitev prelomno investicijo se večina mladih, ki razmišljajo o nakupu stanovanja ali gradnjo, ubada z vprašanjem, ali so sploh kreditno sposobni. »Najvarneje« je naprej pogledati na splet, kjer se je mogoče na spletnih straneh bank med splošno ponudbo kreditov seznaniti z glavnimi pogoji stanovanjskih posojil, ki so na voljo, in razlikah med njimi. Primerjajo lahko odplačilno dobo, višino obresti, način izračunavanja obresti in tisto, kar se zdi odgovor na zgornje vprašanje – višino mesečne anuitete pri želenem znesku posojila.
Stanovanjska posojila so namenska. Njihovi prednosti sta zelo dolga odplačilna doba (pri nekaterih bankah do 31 let) in nižja obrestna mera v primerjavi z drugimi osebnimi oz. potrošniškimi posojili, banka pa zahteva za njihovo odobritev obsežno dokumentacijo, ki izkazuje namen porabe, lastništvo nepremičnine, njen zemljiškoknjižni status in podobno. Stanovanjska posojila večinoma niso gotovinska (izjemo navajamo v nadaljevanju), banke pa se s pogodbo zavarujejo, da bo dolg povrnjen tudi ob izrednih situacijah. Temu so namenjene različne oblike zavarovanja kredita, med katerimi je za najdaljše odplačilne dobe in visoke vrednosti posojil najpogostejša zastava nepremičnine (vpis hipoteke v zemljiško knjigo).
Kakšno obliko obrestne mere izbrati – fiksno ali spremenljivo, kaj pove efektivna obrestna mera ter kolikšen delež nepremičnine lahko predstavlja kredit, preberite v novi številki priloge Deloindom, ki bo Delu in Slovenskim novicam priložena v sredo, 11. septembra 2019.