Kolumna Jerneje Jošar: Ne prehitevajte s setvami na prosto

Tla so še vedno hladna vsepovsod v Sloveniji, razen ob morju. Poleg tega so čisto preveč mokra. Prejšnji teden sem nameravala posaditi gaber za živico ob zelenjavnem vrtu, a sem po nekaj zamahih motike, ko sem želela skopati jarek, obupala. Prst se je lepila na orodje, moji čevlji so bili takoj za kilogram težji, saj je blato ostajalo na njih. V takih razmerah res ni dobro delati z zemljo. Uničujemo strukturo tal na dolgi rok. Zato raje počakajte na pravi čas. Nič naj vas ne skrbi, vse bo še pravočasno na gredicah.

Paradižnik šele sedaj? Kakopak!

V tem času, torej v začetku marca, ni v redu, da so sadike paradižnikov velike 20 cm. Kam bomo z njimi, če nimamo ogrevanega rastlinjaka? 

Setev paradižnika oziroma sadike te tako priljubljene zelenjadnice so vsako leto vroča tema vrtičkarjev. Na socialnih omrežjih tekmujejo med seboj, kdo ima večje sadike in s koliko različnimi sortami se ponaša. Kako lepo, da smo tako zagreti vrtičkarji, a tukaj je tudi druga plat te medalje. Oziroma, kar dve. Prvič, takšna tekmovanja med vrtičkarji marsikomu vzamejo voljo, češ, saj z vsem zamujam, kako mi bo kaj zraslo. In drugič, v tem času, torej v začetku marca, ni v redu, da so sadike paradižnikov velike 20 cm. Kam bomo z njimi, če nimamo ogrevanega rastlinjaka? Tako velike sadike že kličejo po tem, da jih presadimo na prosto, kjer se bodo korenine lahko prosto razraščale, kjer bodo listi dobili dovolj svetlobe … Mi pa jih mučimo na svoji okenski polici, v premajhnih lončkih. Posledično so poganjki izdolženi, listi bledikavi, saj jim je v prostoru pretoplo, svetlobe pa premalo. In ko končno pride čas, da so temperature tal in ozračja za te toploljubne rastline dovolj visoke, na prosto presajamo kilave, blede, izčrpane rastline, ki so kasneje zaradi tega bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. Take rastline, brez življenjske moči, so zato ves čas tudi odvisne od naše dodatne nege in oskrbe.

Ja, paprika nam že lepo raste, saj smo jo sejali februarja. In ja, res sta s paradižnikom v zelo ozkem sorodstvu in oba zahtevata iste pogoje za rast. Ampak je med njima tudi velika razlika v času, ki ga potrebuje rastlina od vznika do velikosti primerne za presajanje na prosto.

Paprika, jajčevci in feferoni potrebujejo 10 - 12 tednov, paradižnik pa le 6 – 8 tednov. In če sedaj odštejemo tedne od 15. maja nazaj, ko mine nevarnost zmrzali in je tudi temperatura tal dovolj visoka, dobimo pravi čas setve v notranje prostore. Torej je za papriko, feferone in jajčevce pravi čas setve sredina februarja, za paradižnike pa šele sredina marca!

Grah v lončkih za zgodnejši pridelek

Grah že nekaj let sejem tudi v lončke. Vem, večina bo tukaj rekla, ja pa zakaj le, saj ga lahko sejemo že zgodaj na gredice. Ravno zaradi takih razmer, ki smo jim priča tudi letos, torej premokrih tal in še nas čaka te dni deževje, smo lahko za setev na prosto kaj hitro prepozni. Na mokrih tleh ne smemo brkljati, ker kvarimo strukturo tal, seme pa v mokrih tleh tudi večkrat zgnije … Grah pa ima rad kratke in hladnejše dneve, zato moramo s setvami biti zgodnji. In rešitev v tem primeru je setev v lončke. Na začetku, za boljšo kalitev, imam lončke kar v stanovanju, saj je optimalna temperatura za hiter vznik 20 °C. Kasneje, od vznika pa do tretjega lista, prestavim lončke v hladnejši prostor, kjer je temperatura okoli 16 °C, podnevi, če je toplo, jih dam kar ven. Ko so rastlinice že krepke in potrebujejo le 7 °C, jih v vsakem primeru pustim zunaj, ponoči pa preko njih poveznem vrtnarsko kopreno.

V lončke premera 8 cm posejem po 6 semen, ki jih en dan prej dam namočiti v kamilični čaj. Seme se bo zaradi tekočine nabreklo, in zato lažje in hitreje vzklilo. Učinkovine, ki so v čaju, pa bodo pomagale, da bo rastlina bolj zdrava.

Redkvica v cvetličnem koritu, zakaj pa ne

Marsikatero zelenjadnico lahko gojimo v loncih in koritih, kar je odlično, saj si tako lahko tudi tisti, ki nimajo vrta, imajo pa balkon ali teraso, pričarajo zeleni kotiček. Sama sem na balkonu, preden sem se preselila v hišo, gojila marsikaj. Tudi redkvico. V cvetličnem koritu je tako lepo uspevala, da jo še vedno gojim na ta način. Prostor okoli hiše želim čim bolj popolniti z rastlinami in tako sem neizkoriščen del pod napuščem, spremenila v vrt v loncih. Redkvico bom sejala te dni, ko bo po luninem setvenem koledarju primeren dan za korenovke. Sejala bom v cvetlično korito, saj redkvici zadošča 10 cm debel sloj prsti. Sejem v tri vrstice, čim bolj na redko. Jah, treba si je vzeti čas in se potruditi, ter sejati seme po seme, da kasneje ne bo potrebno redčiti. Ni težko, saj seme ni zelo drobno. Prava mala meditacija, ni kaj. Seme rahlo pritisnem ob substrat in ga pokrijem s tankim slojem substrata. Dobro zalijem. Do vznika imam cvetlično korito kar v stanovanju, na toplem. Ne bi bilo nič narobe, če bi ga pustila zunaj, le mnogo kasneje bi seme vzklilo. Čim se pokažejo poganjki, korito prestavim na prosto. Ker je pod napuščem, ga vsake toliko zalijem.

OPOMNIK ZA SETVE

Da česa ne pozabite, je tukaj opomnik, kaj sejemo in že tudi presajamo marca. Če se le da, se držite luninega setvenega koledarja. In ne pozabite, tla ne smejo biti premokra!

Setev v zaščiten prostor
Korenina: gomoljna zelena, peteršilj za koren, koleraba
List: zgodnje zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, blitva, spomladanska solata, endivija, listna in stebelna zelena, peteršilj za list, por
Cvet: brokoli
Plod: paradižnik, paprika, feferon, čili, jajčevec, lubenice, melone, buče, bučke, kumare, grah

Setev na prosto
Korenina: korenje, peteršilj za koren, pastinak, redkvica, čebula, česen
List: nadzemna kolerabica, peteršilj za list, blitva, motovilec, rukola, špinača
Plod: grah, bob

Presajanje na prosto 
List: zgodnje zelje, blitva, peteršilj za list
Plod: grah