Kolumna Jerneje Jošar: Poskrbimo za ptice

Ker se bližajo prazniki, polepšajte svoje bivalne prostore v tem duhu. Ne pozabite na kakšno božično zvezdo, ki se je krepko usidrala kot rastlina prednovoletnih praznikov tudi pri nas. Pa božično žito posejte, da bo po starodavnem izročilu naslednje leto žetev obilna, in kar tako, da nam zelenje v stanovanju polepša sive dni.

Vloga ptic na vrtu

Te ljubke, sila zanimive živali igrajo pomembno vlogo tako v celem ekosistemu kot na našem vrtu, v mikro ekosistemu. Hranijo se z gosenicami, ušmi in še mnogimi žuželkami, s čimer vzdržujejo zdravo ravnovesje. Vsaka živalca namreč igra svojo vlogo in moramo vedeti, da postane škodljivec samo takrat, kadar se njegova populacija preveč poveča. Tudi zato si želimo, da je ptičev na našem vrtu čim več.

PREBERITE ŠE: Ptice hranimo predvsem zato, da jih lažje opazujemo

Dobro je, da na vrtove sadimo čim bolj pestre rastlinske združbe, z različno visokim drevjem in grmičevjem ter cvetočimi zelnatimi trajnicami. V vejah dreves in grmovnic si ptice spletajo gnezda, tukaj najdejo zavetišče, dom in hrano. Moj zelenjavni vrt pa je vedno poln cvetja. Ko bi videli, kako siničke proti koncu poletja obletavajo velike cvetove sončnic, polne slastnih semen! Zato sončnice odstranim z vrta šele, ko so njihovi koški čisto izpraznjeni. Cvetov zelnatih trajnic pa nikoli ne porežem v jeseni, tako kot to marsikdo počne, češ da je »grdo«. Kaj je grdo in kaj je lepo je odvisno od tega, kako gledaš na stvar. Zame ni lepšega, kot z ivjem ali snegom okrašena suha socvetja ameriških slamnikov, aster, jesenskih anemon, rudbekij, lamenk in še mnogih drugih. Zasaditve so polne ptičev, vrabcev, ščinkavcev, siničk, taščic, ki venomer nekaj brskajo in kljuvajo. Pogled s kavča skozi okno na gredo s trajnicami je tudi zato lep skozi vse letne čase!

Ptiči so iznajdljiva in trdoživa bitja, ki si sicer najdejo hrano tudi pozimi, vendar jih v tem letnem času, ko pritisne mraz in sneg pobeli polja, vseeno malo razvajajmo.

PREBERITE ŠE: Ptičje pogačice iz domače »peke«

Izvirne krmilnice

Krmilnice lahko z malo iznajdljivosti naredite tudi sami. Obesite jih na veje dreves ali postavite na vrt na visok drog, tako, da mačke ne bodo imele lahkega dela. Napolnite jih z različnimi semeni. V trgovini dobite že pripravljene mešanice za krmljenje ptic. Sicer pa pride v poštev tudi hrana, ki jo imamo v kuhinji: ajda, proso, konoplja, lan, mak, oves in ječmen, pa bučna in sončnična semena, narezani lešniki in orehi in tudi jabolka, narezana na krhlje.

Še posebej maščoba je pozimi za ptice zelo pomembna, saj jim služi kot vir energije. V ta namen kupimo maščobne kroglice iz govejega loja. Sama jih naredim iz kokosove maščobe.

V maščobo vmešajte različna semena in oblikujte kroglice v velikosti teniške žogice. Iz mrežastih vreč, v katerih se shranjuje krompir izrežite pravokotnike, na sredino mreže postavite maščobno kroglico in jo povežite v culo. Mrežast material bo pticam služil kot dobro oprijemališče. Z močno vrvico culo obesite na veje dreves. Lahko pa z mešanico napolnite odslužene skodelice in lončke.

Veliko boste naredili tudi s tem, da v vrt posadite čim več grmičevja, ki naredi jeseni lepe jagode. Takšni so različni češmini, panešpljice, ognjeni trn, jerebika, brogovite, bršljan, bezeg. Jagode se ohranijo tudi preko zime in so za ptiče prava poslastica.

Vendar ko enkrat začnete hraniti ptice, nadaljujte vso zimo. S hranjenjem jih na neki način razvadimo, in če jih po dolgih tednih hranjenja za daljši čas zanemarimo, se bodo v naravi težko znašle. Z razvajanjem jih bomo navadili, da se bodo vračale v naš vrt tudi v drugih letnih časih in nam seveda pomagale v boju s škodljivci.

Božična zvezda 

Božična zvezda je zdaj že stalnica prazničnih dni. Vendar se, če z njo ne ravnate pravilno, hitro pojavijo težave.

TEŽAVA	VZROK
listi in obarvani ovršni listi naenkrat odpadejo	šok ob temperaturnih nihanjih
listi venejo in odpadajo	prepogosto zalivanje ali suša
plesen	rošenje po listih
odpadanje obarvanih ovršnih listov	pomanjkanje zračne vlage – presuh zrak
rumenenje in rjavenje listnih robov	pomanjkanje zračne vlage – presuh zrak

 

Zato se že v trgovini prepričajte, da so pravi cvetovi (drobni rumeni cvetki) še zaprti. Da listje nima rjavih madežev in da ni morda na rastlini že kakšen škodljivec, denimo uši ali rdeči pajek. Pri prenašanju božične zvezde iz trgovine domov pa jo dobro zaščitite pred mrazom.

PREBERITE ŠE: Za božično zvezdo so jo naredili mehiški frančiškani

Doma ji poiščite svetel prostor, kjer ni prepiha. Idealna temperatura je okoli 20° C, vemo pa, da so naši domovi večinoma toplejši, povrhu pa je tudi zrak suh. Razmere omilimo tako, da poskrbimo za vlago. Ker božični zvezdi pršenje po listih ne ustreza, se moramo znajti drugače. Sama vzamem večji okrasni lonec, v katerega postavim narobe obrnjen majhen glinen podstavek ali recimo pokrov od kozarca za vlaganje. Tako je lonček z božično zvezdo dvignjen od dna okrasnega lončka. Nato redno skrbim, da je v okrasnem lončku vedno nekaj vode, ki počasi izhlapeva. Zalivam zmerno, med zalivanji se substrat posuši. Enkrat na dva tedna dodam vodi za zalivanje nekaj ekološkega tekočega gnojila.

PREBERITE ŠE: Kolumna Jerneje Jošar: Božična zvezda in tulipani hkrati

Božično žito lahko pojeste

Setev božičnega žita je stara šega, ki napoveduje v prihajajočem letu obilno žetev. Nežne zelene bilke pšenice pa so vsekakor prelepa poživitev v predprazničnih dneh. In če sejemo v intervalih, tudi čez vso zimo.

Za boljšo kaljivost seme čez noč namočimo. Lonček, ki ima na dnu luknje, napolnimo z zemljo. Seme posejemo zelo na gosto, tako da se zrna dotikajo, prekrijemo s tankim slojem zemlje in zalijemo. Postavimo na toplo in kar se da svetlo mesto. Seme bo vzklilo že čez kakšen teden dni.

Da preprečimo rast bilk v eno smer, lonček vsak dan malo obrnemo. Zalivamo zelo previdno, saj semena pri prekomernem zalivanju rada postanejo plesniva, listi pa porumenijo. Nežnim rastlinicam zelo godi vsakodnevno rošenje z mlačno vodo. Ko prva setev ozeleni, posejemo novo. Tako bomo imeli v stanovanju zelen okras v času, ko narava zunaj še počiva. Namesto pšenice lahko sejemo piro ali ječmen, za bolj nenavadno zelenje pa sama dodam nekaj semen sončnic, v drug lonček pa pšenici dodam seme žametnic. Ko bilke zrastejo čez 10 cm, jih porežem in pojem, dodam k solati ali na sendvič. Podobno, kot zadnja leta vse bolj popularno »mikrozelenjavo«.