Kolumna Mateje Tamše: Nov izziv - škarpa, ki ni bila v načrtu

Nemudoma po vselitvi sva bila soočena z novo težavo, ki jo je bilo treba čim prej rešiti.

Ko pa je bila hiša postavljena, se je ob prvih nekaj nalivih izkazalo, da s sicer dokaj utrjenega in stabilnega terena zemlja vseeno malo plazi. Posledično ob nalivih odboj dežnih kapelj od zemlje prši po fasadi hiše ter jo maže. Rezultat pa ni samo umazana fasada – če bi se to dogajalo neprestano, bi lahko vplivalo na funkcionalnost fasade in tudi same hiše. Tako sva bila že nemudoma po vselitvi soočena z novo težavo, ki jo je bilo treba čim prej rešiti. Poleg tega je bil še en faktor, ki je vplival na to, da smo morali brežino za hišo urediti najprej – v primeru, da bi prej betonirali in urejali teraso na sprednji in stranskem delu hiše, bi si onemogočili dostop z bagrom na zadnjo stran hiše – tako je bilo ta del tako ali tako rešiti najprej. V tej brežini pa se je skrivalo tudi kar nekaj cevi, ki smo jih našli ob izkopu, ki jih je bilo treba tudi ustrezno zaščititi. 

Škarpi sva se ob gradnji na vsak način hotela izogniti, saj za sabo prinese velike dodatne stroške. Tako sem začela raziskovati, na kakšne načine bi se dalo problem rešiti, da bi bil rešen za vedno, hkrati pa cenovno sprejemljiv in estetsko nevtralen – večjih zahtev pri tem nisva imela – vseeno se brežina nahaja za hišo, kjer razgleda ni in ni mišljeno, da se nahajamo dlje časa. 

Ko sem primerjala, koliko katera od teh rešitev pride cenovno, sem ugotovila, da je razlika minimalna – čeprav se na koncu ne zdi tako.

Pogovarjala sva se z gradbinci, z ljudmi s podobnimi težavami in raziskovala možne rešitve. Gledala sem armirane brežine, ki se pogosto uporabljajo za reševanje takšnih težav. Čeprav izgledajo na koncu estetsko lepo, pa je pot do tja precej dolga – najprej je treba brežino utrditi z armaturo, nato pa poskrbeti še za zasaditev – v primeru, da rastlin ne vzgajaš, zalivaš ročno, pa urediti še namakalni sistem. Naslednja možnosti bi lahko bila utrditev s škarpniki, ki jih je treba delno zaliti z betonom, potem pa poskrbeti še za to, kaj bo v njih. Zadnja in najdražja rešitev se je zdela običajna betonska škarpa. Ko sem primerjala, koliko katera od teh rešitev pride cenovno, sem ugotovila, da je razlika minimalna – čeprav se na koncu ne zdi tako. Armirana brežina izgleda na videz cenovno najbolj ugodna, čim pa vračunaš še zasaditev, razne ponjave, namakanje in čas, ki ga porabiš za to, da jo vzgojiš, postane hitro dražja. Škarpa, narejena iz škarpnikov je bila ob seštevanju stroškov dejansko cenovno tam tam s škarpo, tako da sva na koncu sprejela odločitev za najbolj preprosto, zanesljivo rešitev, ki bo v prihodnosti zahtevala najmanj vzdrževanja – navadno betonsko škarpo. V lokacijski informaciji smo preverili še, kakšno lahko naredimo brez dodatnih stroškov – torej načrtov, soglasij, dovoljenj in prispevkov (oziroma po domače – dodatnih postopkov na občini in stroškov). Me je pa cena, sploh zato, ker smo morali urediti praktično celo zadnjo stran parcele, res šokirala - potrebovala sem kar nekaj tednov, da jo prespim in prebolim (ter naredim novo finančno konstrukcijo za naprej). 

O rešitvi sva razglabljala kar nekaj mesecev, na koncu pa sva bila primorana odločitev sprejeti zelo na hitro, saj je naš gradbinec našel v svojem urniku luknjo, v katero bi lahko spravil dela na naši parceli. 

Cena me je res šokirala - potrebovala sem kar nekaj tednov, da jo prespim in prebolim.

Tako smo škarpo naredili praktično čez noč – no, v enem tednu pa res. V sredo smo se zanjo odločili, plačali predračun, v soboto so se zemeljska dela že začela, v naslednjem tednu pa so že vlivali beton.

Sedaj imamo škarpo za hišo, terasa pa še čaka na boljše čase – verjetno na naslednjo pomlad. Sem pa z odločitvijo pomirjena in zadovoljna – izpadla je prav lepo. Poleg tega sem ob spremljanju gradnje ugotovila, da ima res konkretne temelje, urejeno odvodnjavanje ter nudi res konkretno zaščito za hišo tudi v primeru večjih nalivov.

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.