Ladijski zabojniki tudi v Sloveniji postajajo način trajnostne arhitekture

Kot je povedala direktorica omenjenega konjiškega socialnega podjetja Marinka Vovk, je trajnostno preoblikovanje ladijskih kontejnerjev v privlačne prostore brez uporabe novih materialov ponekod že dodobra uveljavljena praksa, s pomočjo projekta, pri katerem so se pridružili vodilnemu partnerju ZRS Bistra Ptuj ter Komunalnemu podjetju Rogaška Slatina, Razvojno raziskovalnemu centru Ormož in norveškemu partnerju Fonix, pa želijo tovrsten način uporabe zavrženih materialov predstaviti tudi Sloveniji.

"Kontejnerje je mogoče preoblikovati v unikatne bivalne enote, pisarne, kavarne, turistične informacijske točke in druge funkcionalne prostore. Njihova predanost trajnosti in vizionarski pristop vključujeta uporabo obnovljivih materialov, energijsko učinkovite rešitve in ohranjanje naravnega okolja," je dejala Vovk.

Medtem ko se v Sloveniji takšnega načina doslej ni lotil še nihče, stari kontejnerji pa so končali v stiskalnicah, kar je sicer omogočalo njihovo reciklažo, a ob precejšnji porabi energije, je na Norveškem tovrstna uporaba že nekaj vsakdanjega. Mladi se odločajo za selitev v takšna stanovanja, iz kontejnerjev nastajajo tudi poslovni prostori, pojasnjuje.

Kontejnerje je zaradi njihovih standardiziranih mer mogoče na različne načine sestavljati in jih med seboj povezati. Takšen je vzorčen primer v Rogaški Slatini, kjer so enega na drugega povezali štiri kontejnerje. Oba kontejnerja v Slovenskih Konjicah so v celoti ozelenili, na enem od njih so postavili še "šestzvezdični hotel" za čebele, notranjost pa je v celoti opremljena z obnovljenimi rabljenimi materiali in pohištvom.

Gradbeno dovoljenje le v primeru postavitve več zabojnikov

"Prednost je v enostavnosti postavitve in cenovni dostopnosti. Uporabnikom se namreč ni treba ukvarjati z gradnjo, pač pa predvsem s čim lepšim dizajnom in funkcionalnostjo. Za postavitev enega samega kontejnerja ni potrebno gradbeno dovoljenje, saj je njegova površina manj kot 25 kvadratnih metrov," je še pojasnila Vovk.

Postavitev takšnega bivalnega objekta bi stala okoli 500 evrov na kvadratni meter.

Partnerji v projektu po postavitvi vzorčnih primerov načrtujejo tudi poznejše izvajanje postavitve takšnih objektov na ključ, zanimanje pa po njihovih besedah precej narašča, še posebej, če je mogoče sklepati po ogledih interesentov iz vse Slovenije. Postavitev takšnega bivalnega objekta bi po prvih izračunih stala okoli 500 evrov na kvadratni meter.

Za zagotavljanje še uporabnih kosovnih odpadkov, s katerimi opremljajo kontejnerje, skrbi Komunala Rogaška Slatina. Po besedah direktorja Bojana Pirša v šestih občinah, ki jih pokrivajo, že nekaj let odpadke zbirajo od vrat do vrat, saj je najbolj pomembno, da takšni odpadki niso onesnaženi in so ločeni od bioloških odpadkov.

"Leta 2010 smo pri nas v sodelovanju z Marinko Vovk odprli prvi center ponovne uporabe. Od začetka je bilo tako, da so ljudje prinašali stvari, odnašali pa zelo malo. Prihajalo pa je precej ljudi iz bližnje Hrvaške, ki so odnesli marsikaj. Zadnje čase so se stvari precej spremenile in naš center dela zelo dobro. Če ne drugega, ljudje pri nas iščejo kakšna bolj retro darila," je dejal Pirš.