Največji prihranki po celoviti prenovi

Že samo s toplotno izolacije fasade se lahko stroški za ogrevanje v večstanovanjski stavbi zmanjšajo tudi do 40 odstotkov. Končni izplen je v veliki meri odvisen od stanja stavbe pred izvedbo ukrepov in predvsem od tega, za kako obsežno prenovo se odločijo etažni lastniki. »Največje prihranke dosežemo s celovito prenovo, ki poleg toplotne izolacije fasade vključuje še toplotno zaščito strehe oziroma podstrešja, izolacijo kletne plošče, zamenjavo stavbnega pohištva, posodobitev ali zamenjavo ogrevalnega sistema in zagotovitev ustreznega prezračevanja,« je na predstavitvi treh primerov dobre prakse energijske obnove poudaril generalni direktor SPL Franc Props. Etažni lastniki po njegovih besedah izkazujejo velik interes za čimprejšnji začetek obnov, ker pa marsikatero gospodinjstvo ne zmore dodatnih stroškov, povezanih s prenovo, SPL kot upravnik zagotovi dodatne vire financiranja pri bankah po ugodnejših pogojih, nekaj denarnih sredstev za premostitev financiranja lahko zagotovijo tudi iz likvidnih sredstev podjetja.

V SPL so lani energijsko obnovili več kot 50 večstanovanjskih stavb v njihovem upravljanju, letos jih načrtujejo 100. Props je pri tem opozoril na pomen pravilne izbire izvajalca: »Izvajalec naj bo kakovosten, preverjen in zanesljiv, projekt mora izpeljati do konca, dela pa morajo biti opravljena kakovostno, saj gre za dolgoročne naložbe. Naloga upravnika pri tem je poskrbeti, da je pripravljeno in izvedeno vse, kar je treba, da je projekt realiziran v zadovoljstvo lastnikov.«

Props je predstavil tri primere dobre prakse energijske prenove večstanovanjskih stavb v upravljanju SPL – blokov v Polju, večstanovanjske stavbe v Grablovičevi ulici in večstanovanjske stavbe v Glavarjevi ulici: »Gre za obsežne prenove, ki so zelo dober približek celovitim energijskim prenovam. V vseh treh primerih smo v SPL prevzeli vodenje projekta obnove. To pomeni, da smo poskrbeli za tehnično svetovanje, izdelavo tehnične dokumentacije, organizirali zbiranje ponudb, sodelovali z etažnimi lastniki pri sprejemanju odločitve za najugodnejšega ponudnika, sklenili pogodbo z izbranim izvajalcem, nadzirali izvedbo del, poskrbeli za prevzem del, spremljali bomo tudi odpravo napak v času garancijske dobe.« Vse našteto je pri finančno tako zahtevnih projektih zelo pomembno – če namreč vodenje projekta energijske prenove prepustiš nekomu, ki nima ustreznih znanj, se hitro zgodi, da začnejo stvari s finančnega vidika uhajati iz rok, vgrajevati se začnejo slabši materiali in podobno.

Pri blokih v Polju je bila izvedena obsežna prenova kotlovnice z zamenjavo energenta – stanovanja se po novem namesto s kurilnim oljem ogrevajo s cenejšim zemeljskim plinom. »Dodatne prihranke smo zagotovili tudi na primarni ravni, saj ima zdaj vsak blok svojo kotlovnico s plinskim kondenzacijskim kotlom, ki imajo veliko boljši izkoristek kot stari oljni kotli, poleg tega se energija ne izgublja po nepotrebnem po razvodih med hišami.« Izvedeno je bilo tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Prihranek pri stroških ogrevanja (štirje vhodi) v primerjavi s preteklima kurilnima sezonama je 19.307,15 evra oziroma približno 40 odstotkov.

Z objektom v Grablovičevi ulici so v SPL pokazali, da je mogoče s pravim izvajalcem dobro energijsko prenoviti tudi stavbo pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – zunanja podoba bloka je morala ostati nespremenjena, zato je bila na območju okenskih parapetov izvedena dodatna toplotna izolacija v obliki rebričaste fasade. Poraba energije se je v zadnji kurilni sezoni v primerjavi s prejšnjo v povprečju zmanjšala za skoraj 20 megavatov (za 19,67 MWH). »Rezultati so občutni že po prvi kurilni sezoni, saj za ogrevanje plačujemo bistveno manj kot prej. Stanovalci smo nadvse zadovoljni, tudi nad novo podobo bloka, ki je bil prej v resnično klavrnem stanju,« pravi Bojan Jevnikar, eden izmed etažnih lastnikov v tem bloku.

Tudi pri bloku v Glavarjevi ulici je bilo treba ohraniti zunanji videz, zato del že izvedene fasade nima klasičnega zaključnega sloja, ampak prezračevano fasadno oblogo iz vlakno-cementnih plošč, pod katero je vgrajena toplotna izolacija iz mineralne volne. Etažni lastniki so se odločili za prenovo v treh fazah, ker v rezervnem skladu niso imeli dovolj sredstev, da bi vse ukrepe izvedli hkrati. V prvi fazi so bili tako poleg fasade sanirani še fasada na terasi, podzidek in pohodna streha, v drugi fazi strop kletnih prostorov, v tretji fazi se bo izvedla še sanacija opečnega dela fasade. Med letoma 2011 in 2014 je bila povprečna poraba energije v stavbi 154,48 MWH na leto, v kurilni sezoni 2014/2015 pa 124,04 MWH.