Kot smo že pisali, je sanacija montažne hiše po poplavah sicer enostavnejša in predvsem hitrejša kot v primeru zidane gradnje, a je zato nikakor ne gre jemati zlahka.
PREBERITE ŠE: ČIŠČENJE BLATA PO POPLAVAH: POMEMBNI KORAKI, KI JIH NE SMETE PRESKOČITI
Strokovnjaka Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Miha Humar in Boštjan Lesar ob tej priložnosti opozarjata na nekatere pasti pri sanaciji poplavljenih lesenih objektov. Njuna priporočila povzemamo v nadaljevanju.
Prvi znaki razkroja se pojavijo po 150 dneh.
Ob tako obsežnih poplavah, kot so bile tokratne, obstaja velika verjetnost, da je voda zalila tudi notranjost zunanjih in predelnih sten, predvsem pri hišah, zgrajenih v skeletni in okvirni izvedbi, kjer so prostori med lesenimi konstrukcijskimi elementi zapolnjeni z izolacijskimi materiali, opozarjata strokovnjaka. Ta izolacija je pogosto izdelana iz mineralnih vlaken ali iz naravnih materialov, kot denimo celuloznih ali lesnih vlaken, konopljinih vlaken ...
Nekatere mokre izolacije se posedejo in ne opravljajo več svoje naloge, večina izolacijskih materialov pa je zaradi velike poroznosti sposobna akumulacije velike količine vode. Ta voda pogosto ostane ujeta v strukturi in zelo počasi hlapi. Če bo les ostal vlažen daljše časovno obdobje, se na lesu lahko razvijejo lesne glive, ki povzročajo dva spektra težav, pojasnjujeta Humar in Lesar.
Gliva solzivka ali siva hišna goba lahko z razkrojem nadaljuje, tudi če se les vmes že posuši.
"Prva skupina gliv sodi v skupino plesni. Plesni producirajo ogromno spor, ki so še posebej nevarne za ljudi z boleznimi dihal, otroke in starejše osebe. Druga skupina gliv razkraja les in v kratkem času poslabšajo mehanske lastnosti konstrukcije. Škode ne povzroča ena vrsta gliv, temveč je ta spekter širši. Ekonomsko škodo v Sloveniji povzroča približno deset gliv razkrojevalk," pojasnjujeta strokovnjaka. Po njunih izkušnjah se prvi znaki razkroja pojavijo po 150 dneh z ugodno vlažnostjo. Največjo težavo predstavlja gliva solzivka ali siva hišna goba, ki lahko z razkrojem nadaljuje, tudi če se les vmes že posuši, opozarjata.
Sanacija objekta, ki ga okužijo glive, je tehnično in cenovno zahtevna. Po besedah strokovnjakov je nujno, da se sanacije objektov lotimo celovito in dobro presušimo celotno lesno konstrukcijo. Navadno je za to treba odpreti steno. Podroben opis postopka smo opisali v članku SANACIJA POPLAVLJENE MONTAŽNE HIŠE PO KORAKIH, kjer navajamo, koliko namočenega materiala je treba odstraniti in kako se zadeve lotiti.
Ker je problematika sanacije lesenih objektov po poplavah zelo pereča, bo 20. 9. 2023 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ob pomoči agencije SPIRIT potekala brezpalčna delavnica, ki bo naslovila tudi problematiko sanacije poplavljenih objektov.