Od rešetk do videonadzora

Za večjo varnost lahko s premišljenim ravnanjem veliko naredimo sami. Ko nas ni doma, ne puščamo odprtih oken, na dvorišču pa ne lestev, dvorišče naj ne bo preveč zaraščeno in vhodi v hišo skriti pogledom z ulice. Ob daljši odsotnosti obvestimo sosede in prosimo, naj občasno preverijo, ali je vse v redu. V poštnem nabiralniku naj se ne kopiči pošta, tudi vsa senčila na oknih naj ne bodo spuščena. Še bolj pa bomo varni, če bomo v hiši ali stanovanju namestili preproste mehanske ovire in vgradili sistem tehničnega varovanja.

Prva ovira je lahko dvoriščna ograja. Na kletnih oknih lahko namestimo kovinske rešetke, druga okna pa naj imajo kakovostno okovje in protivlomno folijo. Vhodna vrata naj bodo protivlomna in opremljena s kakovostnimi ključavnicami in cilindri, ki jim dodamo še varnostne verižice in mehanske zapahe. Vrata naj imajo tudi kukalo. Pri vhodu, garaži ali kje drugje na dvorišču naj bo svetilka, ki se prižge, ko zazna gibanje.

Trezorji

Med mehanske ovire oziroma zaščito lahko uvrstimo tudi trezorje, v katerih hranimo različne dragocenosti, vrednostne papirje, gotovino in podobno. Pri izbiri modela je treba upoštevati več dejavnikov. Strokovnjaki priporočajo naj bo ognjevaren, varnostni razred pa naj bo vsaj prvi, bolje je, če je drugi ali tretji. Premisliti je treba, ali bo vgradni oziroma zidni ali pohištveni. Za povprečno velikega zidnega potrebujemo vsaj 35 centimetrov debel zid, pohištveni pa mora biti kljub teži v tla pritrjen z vsaj štirimi vijaki. Velikost je treba prilagoditi velikosti in količini stvari, ki jih nameravamo tako hraniti. Upoštevati je treba tudi, kako bomo sto in več kilogramov težek trezor spravili v prostor.

Izbiramo lahko še med različnimi zaklepnimi mehanizmi. Najpreprostejša možnost, ključavnica z dvobradim ključem, ima od devet do enajst vzmeti, ki omogočajo večje število zaklepnih kombinacij. Druga je mehanska kombinacijska ključavnica, ki se odpira z natančno določenim zaporedjem vrtenja. Tretja je elektronska ključavnica na kodo, ki jo uporabnik določi sam. Kakovostnejše omogočajo nastavitev več kod in nastavitev časa, v katerem se trezorja sploh ne da odpreti. Vodijo pa tudi nekakšen dnevnik, kdo je trezor odprl in koliko časa je bil odprt.

Alarmne naprave

Med tehničnimi sistemi varovanja so najbolj preproste alarmne naprave s sireno. Te se vključijo ob neželenem vstopu. Sirena naj bi pregnala vlomilca in opozorila lastnika objekta in sosede, da se nekaj dogaja. Vendar kakor pravijo strokovnjaki, je ta način varovanja vse manj učinkovit, saj se sosedi na sireno pogosto ne odzovejo in ne pokličejo varnostnega intervencijskega centra, zanjo se ne zmenijo niti vlomilci. Varnostniki pa ne ukrepajo, če ne prejmejo nobenega obvestila.

Povezava z varnostnim nadzornim centrom

V varnostnih službah priporočajo, da se alarmna naprava poveže z varnostnim nadzornim centrom, kjer lahko v določenih časovnih intervalih preverjajo njeno delovanje. Če ni signala oziroma povezave, bodo varnostniki preverili, kaj se dogaja. Sodobni tovrstni sistemi imajo vgrajeno tudi protisabotažno zaščito, kar pomeni, da centrala, ki je povezana z nadzornim centrom, zazna, da je telefonski kabel prerezan.

Infrardeči žarki

Alarmi sistem je lahko nadgrajen še z brezžičnimi ali žičnimi tipali, ki jih namestimo v kote prostorov in na strop. Strokovnjaki opozarjajo, da so žična bolj zanesljiva, saj brezžična delujejo na baterije, ki jih je treba menjati. Infrardeči, lahko pa tudi mikrovalovni žarki, prepredejo prostor, zaznavajo okoliško temperaturo in se odzivajo na njeno spremembo. Z njimi naj bodo prepredeni prostori v pritličju in kleti, ter hodniki v nadstropjih, ki jih mora vlomilec prečkati, da bi prišel do dragocenosti.

Mobilno varovanje

Med preprostejšimi varnostnimi napravami so mobilne naprave, ki jih lahko prenašamo. Primerne so za uporabo v manjših objektih, kot so vikendi, predvsem pa v avtomobilih in plovilih. Njihovo delovanje temelji na zaznavanju gibanja, tresljajev in zvoka. Ko naprava zazna vsaj enega od njih, samodejno pokliče na mobilnik ali stacionarni telefon oziroma opozori na dogajanje s SMS-sporočilom. Dopolnjena je lahko še z dodatnim, četrtim tipalom, ki zaznava spremembo temperature, izliv vode, požar, uhajanje plina in podobno, odvisno od vrste tipala.

Večobmočne centrale

Sodobnejše centrale protivlomnih sistemov so lahko tudi večobmočne, kar pomeni, da so sestavljene iz več enot. Posamezna enota varuje določen del stanovanja ali hiše. To omogoča, da je alarmni sistem vključen tudi, ko smo doma. Tipala, ki so vezana na takšno centralo in so nameščena na primer v nadstropju, kjer so spalnice in kjer se bomo ponoči morda gibali, so izključena, medtem ko so tista v pritličju vključena.

Videonadzor

Videonadzorni sistem je sestavljen iz kamere, ki zajema sliko, objektiva za izbiro zornega kota in ostrine, monitorja za prikaz slike, povezave vseh elementov sistema ter naprave za snemanje in arhiviranje, ki so vse pogosteje digitalne. Razvoj opreme videonadzornih sistemov je v zadnjem času najbolj napredoval, pravijo strokovnjaki. Kaj bomo izbrali, je odvisno od tega, kaj in kakšno površino želimo nadzorovati. Glede na to se določi tudi število kamer in vrsta objektiva. Med drugim lahko izbiramo med barvnimi in črno-belimi kamerami. Za prve se bomo odločili, če želimo razpoznavati na primer barvo avtomobila, ki se bo pripeljal na dvorišče, ali barvo las in obleke prišleka, če pa želimo le spremljati dogajanje, bo zadostovala črno-bela različica.

Delo in dom, 15. november 2006