S trajnostno gradnjo v prihodnost

»V Sloveniji imamo 850.000 stanovanjskih enot, pri gradnji katerih še niso bila upoštevana načela trajnostne gradnje, od tega je 813.000 enot gospodinjskih in kar 90 odstotkov jih je lastniških,« je na prvi konferenci o trajnostni gradnji med drugim povedal Milan Lukić, prokurist v podjetju Lumar.

Glavno vprašanje konference, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije ter partnerjema Knaufinsulation in Zumbotel, je sicer bilo, ali v Sloveniji sploh znamo graditi trajnostno. Seveda znamo, nove trende na področju gradnje so že pred desetimi leti začeli postavljati proizvajalci montažnih hiš, ledino na področju pasivne gradnje je oralo tudi nekaj privržencev zidanih hiš, tako da se lahko danes pohvalimo z ne tako majhnim številom primerov dobrih praks energijsko učinkovite in trajnostne gradnje. »Pred petimi leti pa je sledila ogromna konjunktura, ko je razmišljanje o trajnostni gradnji veljalo za nesmiselno, vsi so hoteli graditi čim bolj poceni in hitro drago prodati,« je dejal Lukić in poudaril, da se je do danes ta trend obrnil – zdaj vsi bi radi gradili trajnostno, saj se zavedamo, da se naložba povrne s prihranki pri rabi energije in tudi pri izpustih toplogrednih plinov.

Kar 80 odstotkov stavb pri nas bi morali temeljito energijsko prenoviti, a je letos, denimo, Eko skladu že julija zmanjkalo denarja za subvencije naložb občanov v ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljive vire. V Nemčiji imajo po besedah direktorja Eko sklada Milenka Ziherla za trajnostno sanacijo stavb kar banko, v Kanadi so za energijsko sanacijo stavb namenili 40 milijard dolarjev in tako spodbudili tudi gospodarstvo. Ziherl je še poudaril, da potrebujemo več denarja za energijske sanacije,pomagalo bi, če bi dobili še 6,5 milijona evrov iz sklada za podnebje, pri čemer pa bo imela prednost energijska sanacija večstanovanjskih stavb – v njih lahko z osnovnimi ukrepi, kot so zamenjava stavbnega pohištva, izvedba toplotnoizolativnega ovoja in posodobitev ogrevalnega sistema prihranimo od 30 do 50 odstotkov energije in za prav toliko znižamo stroške.

»Stavbe in infrastrukturni objekti oblikujejo naše okolje in bivalni prostor ter ga lahko obogatijo ali ogrozijo. Če je bila v preteklosti osrednja pozornost usmerjena v ureditev oziroma gradnjo stavbe, je danes v ospredju celovit, vseživljenjski pristop, ki v enaki meri upošteva gradnjo, uporabo in razgradnjo stavb. Stavbe in objekti so postali kompleksni proizvodi inženirske ustvarjalnosti in inovativnosti, ki pa imajo v svoji življenjski dobi ogromen vpliv tako na okolico kot na ljudi, ki jih uporabljajo. Izkušnje in dognanja nalagajo obstoječim in novim generacijam projektantov, da spremenijo dosedanje prakse in v ospredje postavijo izpolnjevanje ključnih trajnostnih meril načrtovanja in gradnje stavb,« je ob začetku 1. trajnostne konference poudaril predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo in predsednik organizacijskega odbora Robert Smodiš.

V okviru konference je sicer potekalo sedem zanimivih predavanjih, na katerih je bilo slišati tuje in domače »ambasadorje trajnostnosti«, ki so v različnih praksah približali temeljna izhodišča za trajnostno gradnjo, arhitekturo in urbanizem. Arhitekt Martin Haas je med drugim poudaril, da morajo biti stavbe zdrave za uporabnika in neškodljive za okolje: »Vendar moramo smisel iskati dlje od tehničnih rešitev v emocionalnih kakovostih bivanja. Tisto, kar ljudje iščejo in vidijo v mestu, ni arhitektura, temveč drugi ljudje.« Tina Saaby, mestna arhitekta najbolj zelene prestolnice v Evropi, Københavna, pa je poudarila: »Zavedanje, da prostor oblikuje odnose in življenje ljudi, določa način gibanja in stopnjo socialne interakcje v urbanih javnih prostorih, vse to pa vpliva na količnik osebne sreče.« Njeno vodilo pri razvoju mesta je: »Razmisli o urbanem življenju pred urbanim prostorom in o urbanem prostoru pred stavbami.«

Kakor so sporočili s Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, je 1. konferenca trajnostne gradnje prinesla nekaterim navdih za iskanje novih rešitev, drugim spodbudo za sodelovanje in skupni razvoj trajnostnega gradbeništva v Sloveniji, vsem skupaj pa odločitev, da se vidijo na 2. konferenci trajnostne gradnje.