V javni obravnavi strategija za spodbujanje naložb v energijsko sanacijo

Energijska sanacija stavb je Gašperšičevih besedah eden izmed prednostnih projektov vlade do leta 2020. V novi finančni perspektivi bo do leta 2020 za področje energetike namenjenih 234 milijonov evrov evropskih sredstvih, od tega 186 milijonov evrov za učinkovito rabo energije, 24 milijonov evrov za obnovljive vire in 24 milijonov evrov za razvoj pametnih omrežij.

Slovenija se je z operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike zavezala, da bo do leta 2020 obnovila 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v celotnem javnem sektorju. »Dodatno smo se zavezali, da bomo vsako leto prenovili tri odstotke stavb, ki so v uporabi ožje vlade,« je dejal minister. Vrednost naložb bo v tem času znašala približno 400 milijonov evrov, prednostni seznam projektov energijske sanacije stavb ožje vlade pa bo pripravljen predvidoma do konca poletja.

Ministrstvo mora sprejeti ukrepe in model financiranja, s katerim se bo v Sloveniji povečal delež energijsko saniranih javnih in zasebnih objektov. Pri tem ne gre zanemariti multiplikativnih učinkov tovrstnih naložb, poudarja Gašperšič: »Med drugim bo energijska sanacija stavb zagnala gradbeništvo, model financiranja pa bo omogočil koriščenje evropskih sredstev. Ugodni so tudi učinki na javne finance, saj pričakujemo, da bodo vložena javna sredstva v celoti povrnjena.«

Med pozitivnimi učinki velja omeniti še zmanjšanje stroškov za energijo, ki bodo po ministrovih besedah v stavbah javnega sektorja vsako leto nižji za približno dva milijona evrov. Gospodarska rast bo hitrejša, učinki naložb v energijsko sanacijo stavb pa bodo pomembni tudi za ustvarjanje delovnih mest.

Za prenovo pridejo v poštev stavbe, starejše od 30 let, pri katerih vsaj dve izmed komponent (streha, fasada, okna) nista bili zamenjani ali pa je minilo že 30 let od prenove. Stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, so v strategiji obravnavane posebej. Iz teh ukrepov so izvzete stavbe, ki se uporabljajo za namene nacionalne obrambe, vendar brez posameznih bivalnih prostorov ali poslovnih delov stavb ter za obredne namene ali verske dejavnosti.
Javna obravnava dokumenta, ki se je začela v petek, bo predvidoma trajala 30 dni.