Vhodna vrata so največkrat lesena, čeprav so na voljo tudi iz plastičnih mas, aluminija in jekla oziroma različnih kombinacij omenjenih materialov. Lesena so lahko masivna iz več plasti lepljenih lamel, katerih posamezni sloji potekajo v nasprotnih si smereh, kar zagotavlja dodatno trdnost, ali iz furniranih vezanih plošč s kovinsko ojačitvijo, da se po vgradnji ne krivijo. Sodobna lesena vrata so sicer vodoodporna, a kljub temu še vedno občutljiva, zato jih je, če živimo v hiši, dobro dodatno zaščititi z nadstreškom ali pomakniti bolj v notranjost.
Če te možnosti nimamo, je morda bolje, da se odločimo za plastična ali aluminijasta vrata, ki ne potrebujejo posebnega vzdrževanja in bolje prenašajo različne vremenske vplive. Vrata iz plastičnih mas in aluminija so narejena iz večkomornih profilov, pri čemer morajo imeti plastična obvezno jeklene ojačitve proti krivljenju. Sredice, ki so prav tako plastične ali aluminijaste, so polnjene z izolacijami, ki zagotavljajo boljšo toplotno in zvočno zaščito. Polnila se lahko kombinirajo z izolacijskim steklom. Pri tem je treba poudariti, da še tako debela izolacija prav nič ne pomaga k toplotni in zvočni zaščiti, če vrata niso opremljena z ustreznimi trajnoelastičnimi tesnili.
Protivlomna zaščita
Bolj kot toplotnoizolativne lastnosti oziroma toplotna prehodnost vhodnih vrat, ki po novem pravilniku o učinkoviti rabe energije v stavbah ne sme biti večja od 1,8 W/m²K, so pomembne druge lastnosti: protivlomna zaščita, trdnost in vzdržljivost. Kakovost je odvisna od izbire materiala, konstrukcije, izdelave in vgrajenih varnostnih elementov. Od proizvajalca lahko zahtevamo certifikat o kakovosti, povprašamo o različnih sistemih zaklepanja, zvočni izolativnosti, montaži, zaradi velike teže vrat pa so dobrodošle tudi informacije o odpiranju.
Dom je najbolje zaščititi s protivlomnimi vrati, ki so predvsem v večstanovanjskih zgradbah najboljše varovalo stanovanja – vhodna vrata so tu, izjema je pritličje, praviloma edino za vlom primerno mesto. V nasprotnem primeru je priporočljivo izbrati vsaj masivna polna vrata brez stekel. Marsikdo se kljub temu odloči za vgradnjo stekel, tako zaradi lepšega videza kot zaradi dnevne svetlobe, ki jo takšna vrata prepuščajo v hodnik ali drug prostor za njimi. Proizvajalci priporočajo neprebojno steklo, ki je lahko dodatno zaščiteno s kovinsko ali leseno mrežo.
Osnovna mehanska zaščita vhodnih vrat mora vsebovati elemente, ki preprečujejo ponarejanje ključev, vrtanje in lomljenje cilindričnih vložkov in podobno. Vrata lahko zaščitimo še z dodatno ključavnico, vratno verižico in prečno zaporo, ki preprečuje snemanje s tečajev ali nasilno odpiranje.
Podboj in vratno krilo iz jekla
Jedro votlega krila protivlomnih vrat mora biti jekleno in dodatno utrjeno z jeklenim okvirjem ter jeklenimi ojačitvami. Zlasti za vrata, ki bodo »varovala« hišo, je pomembno, da imajo debelejšo jekleno konstrukcijo. Jeklen je tudi podboj. Morda ne bo odveč opozorilo, da nekateri proizvajalci ponujajo kot protivlomna tudi lesena vrata, ki pa so le malo ojačana, in kot opozarjajo strokovnjaki za varovanje, nikakor ne zagotavljajo takšne varnosti kot jeklena.
Protihrupno in toplotno zaščito zagotavlja izolacijski material, s katerim so zapolnjeni votli deli vratnega krila, zunanja stran krila in podboja pa je obložena z različnimi vrstami lesa. Nekateri modeli so opremljeni z avtomatskim talnim tesnilom, ki ob zaprtju vrat bolje zatesni, kar zmanjša toplotne izgube. Osnovni modeli protivlomnih vrat nimajo nujno tudi protipožarnih lastnosti, ki jih proizvajalci sicer dosežejo s spremenjenimi tesnili in izolacijo. Na voljo so različne obdelave in barve zunanje površine. Večina protivlomnih vrat je izdelana serijsko, lahko pa jih prilagodijo željam naročnika.
Strokovnjaki za varovanje priporočajo, da so opremljena z ustreznim kotnim zaklepnim ščitom, varnostnim cilindričnim vložkom in kakovostno večtočkovno ključavnico, ki se pri poskusu lomljenja ali izvleka cilindričnega vložka blokira, z varnostnim ščitom, ki prekriva cilindrični vložek in preprečuje njegovo prevrtanje, ter varnostnimi tečaji, ki preprečujejo dvig vrat z nasadil. Priporočajo še montažo širokokotnega kukala in dodatno zavarovanje vhodnih vrat z montažo prečne zapore, ki je lahko v vrata vgrajena vodoravno ali navpično. Z uporabo omejevalnika odpiranja oziroma pripornega zaklepa lahko vrata odpremo le za nekaj centimetrov in tako preprečimo, da bi kdo na silo vstopil v naš dom.
Ključavnica na kodo ali prstni odtis
Napredek pri razvoju protivlomnih vrat je najbolj viden pri sodobnih sistemih zaklepanja. Na voljo so mehanske blagajniške ali sef ključavnice, elektronske ključavnice s tipkovnico, na kateri je treba odtipkati kodo, ključavnice na prstni odtis ali na odklepanje s kartico. Najpogostejše so še vedno cilindrične, ki se ob poskusu vloma ali izvleka cilindričnega vložka blokirajo, pri čemer mora biti cilindrični vložek z zunanje strani zaščiten z močnim ščitnikom iz posebne jeklene zlitine ali pa imeti vgrajene jeklene kroglice, kar varuje pred vrtanjem in lomljenjem ščita.
Elektronska protivlomna vrata so opremljena z elektronsko ključavnico in elektronskim ključem, ki ga preprosto pristavimo k večtočkovni ključavnici in vrata se elektronsko odklenejo in samodejno odprejo. Seveda jih je mogoče po potrebi odpreti tudi mehansko. Ena od prednosti elektronskih protivlomnih vrat je večja kontrola dostopa, saj lahko vsakokrat preverimo, kdo, kje in kdaj je vstopal v hišo, poleg tega je mogoče časovno omejiti vstop.
Elektronska vrata lahko opremimo z drugimi varnostnimi in telekomunikacijskimi napravami (alarmi), kot so elektronska tipkovnica ali sistem na prstni odtis. Ključavnice, ki jih odpiramo s prstnim odtisom, so zelo varne, saj čitalniki delujejo hkrati na reliefne točke prstnega odtisa in temperaturo telesa. Pa še najpogostejšemu vzroku za menjavo ključavnice se izognemo; ključavnico namreč praviloma zamenjamo, ko izgubimo ključ.
Za optimalno funkcioniranje varnostnih vrat je pomembna kakovostna in strokovna vgradnja. Vgradnja je suhomontažna, torej brez umazanih zidarskih del. Mojstri na zunanji strani vgradijo estetske zaključne letve, ki poudarijo lepši končni videz.
Notranjih vrat je čedalje manj
Notranjih vrat je res čedalje manj, a tudi v modernih ambientih z odprtimi prostori ostajajo na ključnih mestih. Na voljo so enokrilna, dvokrilna drsna ali nihajna notranja vrat, pri odločanju za ena ali druga pa moramo med drugim upoštevati slog opreme celotnega stanovanja in posameznega prostora.
Najbolj razširjena je ponudba furniranih in masivnih notranjih vrat iz različnih vrst lesa: smreka, javor, češnja, jesen, oreh, hrast, bukev ali kakšen drug, tudi bolj eksotičen les, na primer zebrano, venge. Izbira modelov sega vse od gladko lakiranih površin z visokim sijajem do stilnih, rustikalnih ali kombiniranih z različnimi vrstami stekla. Na voljo so zvočno izolirani modeli, pri katerih je sredica zapolnjena s posebno protihrupno ploščo. Ne glede na izbiro je pomembno še, da se dobro in tiho zapirajo.
Delo in dom, 27. maj 2009