Zaključni materiali: Med prostori vzpostavljajo harmonijo

Maja Laurence. FOTO: osebni arhiv Foto:

Kateri trije vgrajeni materiali najbolj zaznamujejo notranjost sodobnih slovenskih domov?

Na prvem mestu je les, v vseh mogočih oblikah, naj bo to lesen parket, leseno stavbno pohištvo ali leseni oziroma furnirani pohištveni elementi. Les je tradicionalni material in nam predstavlja povezavo z naravo in domačnost. Druga je keramika, trpežen material, ki dopušča veliko svobode in možnosti uporabe. Tretji material pa so kompoziti in predelani materiali, kot so iveral, mediapan ali tehnični kamen – z njimi nadomeščamo naravne materiale, zlasti zaradi cene in zahtevnosti obdelave naravnih materialov.

Vemo, da materiali in tehnologije, uporabljeni v stanovanjskih stavbah, vplivajo na naše počutje. Kako pa vplivajo materiali, vgrajeni v interier?

Materiali v interierju vplivajo na naše počutje na vseh čustvenih ravneh. Naravni materiali so prijetni na dotik, vizualno so nam blizu, njihova temperatura se uravnava po naravnih zakonih, zvok, ki se odbija z naravne površine, je prijeten. Umetni materiali lahko posnemajo vizualne podobe in se jim včasih tudi z neverjetno natančnostjo približajo, pa vendar ne morejo na enak način zadovoljiti drugih elementov, ki jih po­trebujemo za občutek miru in ugodja.

PREBERITE ŠE: KAKŠNE SO PREDNOSTI IN SLABOSTI LESENIH TALNIH OBLOG

Pri nakupu novega stanovanja ali hiše imamo navadno na izbiro različne talne obloge, vrsto keramičnih ploščic in drugih vgrajenih materia­lov. Kakšni so trendi?

Svetovne smernice poudarjajo slog »tihega razkošja«. Vrača se zavedanje o individualnosti uporabnika prostora, tradicija prihaja spet v ospredje, reciklaža materialov ali celo njihova predelava in uporaba na nov način z dodano vrednostjo. Zaključni gradbeni elementi, kot so talne in stenske obloge, morajo tako zagotavljati dovolj nevtralno osnovo, da se na njih lahko zgodi življenje. Pomemben je tudi ekološki vidik. Izbor materialov mora biti igra, plastenje materialov, tekstur, odtenkov, barv mora na koncu izražati posameznikov značaj, način življenja, če hočete, njegovo zgodovino.

Izbira materialov, ki vplivajo na videz ambienta, je danes velikanska, dobavljivi so po različnih poteh, zelo velik je tudi razpon cen. Kako najti zlato sredino, nekaj, kar je kakovostno, a po dosegljivi ceni?

Širok nabor materialov narekuje malo več strpnosti in časa za dobre odločitve. Vedno je treba preveriti več ponudnikov in primerjati ponudbe, včasih se plača po­gledati tudi prek naših meja. Vsak posameznik pa mora tudi dobro premisliti, katere so njegove prioritete, ali mu je neki element tako pomemben, da bo zanj odštel malo (pre)več, pa potem to uravnotežil s kompromisnim izborom kakšnega drugega materiala.

Na kakšni podlagi se po vaših izkušnjah ljudje, ki prenavljajo stanovanje ali hišo, odločajo za vgradne materiale? Kakšne omejitve pri izbiri pomeni prenova?

Izbor materialov je preplet navad, izkušenj, financ in še česa. Moje mnenje je, naj se trajnostno izbere čim več vgradnih materia­lov, ki jih ne zamenjamo vsakih nekaj let. Tu moramo misliti na možnost reciklaže tudi takrat, ko prostor ne bo več v naši rabi. Druge, hitreje zamenljive elemente potem izberemo cenejše in s tem uravnotežimo svoje zmožnosti.

Katere materiale se pri prenovi stanovanja ali hiše »splača« ohraniti?

Smotrno je premisliti o ohranjanju masivnih elementov – ostrešje, stebri, stopnišča; talnih oblog – parket, kamen, teraco, keramika; kakršnih koli posebnih dekorativnih elementov, ki nas vrnejo v zgodovino, npr. polken, polic. Pri pohištvenih elementih je treba preveriti, kaj se da obnoviti, kaj nam lahko služi v kakšnem drugem prostoru, npr. v kleti ali pralnici. V Sloveniji je kar nekaj strokovnjakov, ki odlično prenavljajo staro pohištvo, sama se večkrat obrnem nanje.

Zdi se, da se mlajše generacije predvsem pri tlakih zlahka odločajo za umetne materiale, kot so vinilne obloge ali laminati, in da razlog ni zgolj finančni. Na podlagi česa se odločajo?

Sklepam, da je razlog v nepoznavanju materialov na dolgi rok. Predstavljena jim je neka praktičnost takšnih materialov in možnost hitre urejenosti prostora, v smislu čistoče. Ne zavedajo pa se, da je na dolgi rok trpežnost naravnih materialov v veliki premoči, dokazano. Hrastov pod je dober tudi po več desetletjih.

Kako vgrajeni materiali definirajo drugo opremo, slog interierja?

Obloge in drugi materiali morajo ponujati možnost modifikacije prostora. Morajo biti nevtralni, trajnostni, trpežni, kot slikarsko platno, ki čaka na svojo končno podobo. Izjemoma pa seveda lahko izstopajo, če je to v skladu s konceptom in celostno zasnovo.

Kakšne so najpogostejše napake lastnikov stanovanj pri izbiri materialov v lastni režiji oz. brez sodelovanja arhitekta?

Kar največkrat opazim, je to, da posamezniki gledajo videz in funkcijo vsakega prostora posebej. Včasih niti ne opazijo, da imajo preveč prostora v stanovanju ali hiši, le drugače je treba obrniti program. Enako je z materiali, ne gledajo celote. Tudi če sta prostora nepovezana, je med njima treba vzpostaviti harmonijo, da ne dražimo in ne vznemirjamo svojih občutkov ter prehajamo skozi prostore, ne da bi bil na tem velik poudarek.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA MATEJE TAMŠE: POLAGANJE PARKETA IN MONTAŽA STOPNIC - IN VSE SE SESTAVI

Kakšen pomen imajo teksture materialov?

Z njimi razbijamo monotonost ali odpravimo neravnovesje v prostoru. Z umeščanjem različnih tekstur, ki se pojavljajo na tekstilu, elementih opreme, po površinah, vzbujamo občutek in željo po neposrednem dotiku in povezavi s prostorom.

So kateri materiali med seboj nezdružljivi?

Mislim, da se lahko vsaka, še tako napačna kombinacija materialov uravnovesi z dodajanjem ali odvzemanjem, morda preoblikovanjem v nekaj novega. Sama pri tem ne vidim omejitev, morda sem le precej zadržana do umetnih oblog in materialov, ki posnemajo neki drug material. Ne razumem na primer, zakaj bi si nekdo želel keramiko v videzu lesa (to je trenutno trend tudi pri visoko kakovostnih proizvajalcih keramike), pri kateri vizualno, brez dotika, res ne veš, da ni les.

Katera merila so pomembna pri izbiranju tlakov, talnih in stenskih oblog v kopalnici, drugih stenskih oblog, notranjih vrat, okenskih polic?

Zlasti bi se morali osredotočati na njihov trajnostni vidik. Ni več nepomembno, kaj puščamo za sabo. Ali se zavedamo, kako vzdržljivi so posamezni materiali, kako se po končani uporabi lahko reciklirajo, koliko let potrebujejo za razgradnjo? Vse to je poleg cene nujno postaviti na tehtnico in razmišljati o neposrednem vplivu naših odločitev na okolje.