Biodinamika ni le setveni koledar

Formalno je biodinamika del ekološkega kmetovanja, le da so pri njej zahteve še strožje. Pri nas kmetije, ki z biodinamičnimi pridelki rastlinskega in živalskega izvora sodelujejo na trgu, pridelovanje po tej metodi dokazujejo s certifikatom Demeter.

Gre za trajnostni proces pridelovanja hrane, v katerem se ne uporabljajo mineralna gnojila, pesticidi in gensko spremenjeni organizmi. Temelji na sklenjenem krogu znotraj kmetije, vključuje obvezno rejo živali, uporabo njihovega gnoja v obliki komposta, eden od temeljev pa je tudi upoštevanje biodinamičnega setvenega koledarja s priporočili, kdaj je najprimernejši čas za določena opravila z rastlinami. Poleg tega sta pomembna uporaba biodinamičnih pripravkov in štiriletno kolobarjenje v zaporedju plod, list, cvet, korenina.

Začetki biološko dinamične pridelave

Za idejnega očeta biodinamike velja naravoslovec in filozof dr. Rudolf Steiner. Utemeljil jo je leta 1924 v ciklu predavanj, v katerih je opozoril na posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv ter nespoštovanja naravnih ciklov v kmetijstvu. Ti po njegovem učenju temeljijo tudi na energijah, ki jih ustvarja razmerje nebesnih teles do Zemlje.

Biodinamični oljčniki v italijanski deželi Apuliji. FOTO: Angelo Chiariello/Shutterstock

Setveni koledar je na podlagi njegovega učenja razvila Maria Thun. S praktičnimi poskusi je več desetletij preverjala vpliv posameznih konstelacij planetov na rast rastlin in ugotovitve, ki jih je tudi znanstveno utemeljila, pretvorila v neposredna navodila in sistem označevanja za vsak dan v letu. Delovanje njenega setvenega koledarja že več desetletij preverjajo tudi mnoge ustanove po svetu, med drugim Inštitut za biodinamično kmetovanje Forschungsring v Darmstadtu. Setveni priročnik Marie Thun po njeni smrti 2012. pripravljata njena sin in hči.

Bidinamika velja za najstarejšo in najbolj temeljito raziskano ekološko metodo v svetovnem merilu in tudi pri nas imamo enega redkih znanstvenikov na svetu, ki so zagovarjali doktorat s področja biodinamičnega kmetovanja, Matjaža Turinka. 

Pionirka promoviranja in izobraževanja o biodinamični metodi pridelovanja hrane V Sloveniji je Meta Vrhunc, ki je 1991 soustanovila društvo Ajda Vrzdenec, z Založbo Ajda pa skrbi za izdajanje strokovne literature s tega področja. Založba Ajda od leta 1988 izdaja tudi vsakoletni Setveni priročnik Marie Thun, na katerem temelji biodinamični koledar. 

Danes so v Sloveniji biodinamični pridelovalci, tako ljubitreljski kot tisti, ki od kmetijstva živijo, povezani v 17 biodinamičnih društev, ki delujejo kot regionalne delovne skupnosti, povezana pa so v Zvezo društev Ajda in prek nje s svetovno družino biodinamikov. Društva Ajda imajo pomembno vlogo pri organizaciji izobraževanj, člani v njih skupaj poskrbijo tudi za izdelavo biološko-dinamičnih preparatov.

Za izdelavo biodinamičnih preparatov potrebujemo približno pol leta. FOTO: Jože Suhadolnik 

Kako »deluje« setveni koledar

Setveni koledar Marie Thun je, poenostavljeno povedano, pregled »terminov«, ki so najbolj primerni za sajenje, presajanje, obiranje, shranjevanje in druge opravke, ki jih imamo na vrtu z različnimi tipi rastlin: plodovkami, cvetnicami, listnatimi rastlinami in korenovkami. Setvene koledarje na podlagi astronomskih podatkov, zodiakalnih konstelacij, gibanja Sonca, Lune in drugih planetov danes sestavljajo številni astrologi, prva se je temu posvetila Steinerjeva učenka Maria Thun.

Rastline so v njenem koledarju razvrščene v štiri skupine (korenina, cvet, list in plod) glede na to, kateri del uporabljamo, torej želimo, da je najbolje razvit. Na dan, primeren za določeno vrtnino, je priporočljivo načrtovati vsa pomembna opravila z njo (od setve, okopavanja do rezanja, pobiranja za skladiščenje itd.). Obstaja še ena pomembna zakonitost, ki se navezuje na položaj lune in določa obdobje, primerno za sajenje in presajanje, in obdobje, ki je primerno za delo z nadzemnimi deli rastline.

Padajoča luna, čas, ko je njena pot nad obzorjem vsak dan krajša, je primerna za sajenje in presajanje, saj tak položaj vpliva na rast podzemnih delov rastline. V času, ko se pot lune čez nebo daljša, pa je čas za delo z nadzemnimi deli. Dolžine lunine poti čez obzorje ne smemo zamenjevati z rastjo in padanjem luninih krajcev (luninimi menami).

Priporočila setvenega koledarja niso absolutna, saj nam delo z rastlinami krojijo tudi vremenske in druge razmere. Če zamudimo primeren čas, poskušamo opraviti čim bliže priporočenim dnevom. In še nekaj: medtem ko rastline za skladiščenje pobiramo na priporočene dneve, jih za dnevno porabo pobiramo sproti, da so čim bolj sveže.

Škropiva se iz pripravkov izdelujejo z dinamiziranjem. FOTO: Roman Šipić

Biodinamični preparati

V biodinamičnem kmetovanju in vrtnarjenju imajo zelo pomembno vlogo preparati za gnojenje in krepitev rastlin in sredstva za njihovo zaščito pred škodljivci in boleznimi – kmetje jih praviloma naredijo sami iz zelišč, ki rastejo na kmetiji. Glavni so pet kompostnih preparatov in preparata za krepitev vitalnosti zemlje in odpornosti rastlin. H kompostnim preparatom spadajo preparat iz regrata, kamilice, hrastovega lub­ja, koprive, rmana in baldrijana. Preparat za gnojenje je gnoj iz roga in za vitalnost rastlin je kremen iz roga.

Pri izdelavi navedenih preparatov je pomembno, da imamo kakovostne, pravilno nabrane in negovane rastline, ki jih za to uporabljamo. Prav tako so pomembni kakovosten kravji gnoj ter kakovostne živalske ovojnice in rogovi. Za izdelavo kompostnih preparatov potrebujemo leto in pol, za preparata gnoj in kremen iz roga pa približno pol leta.

Škropiva iz preparatov se za škropljenje pripravijo z dinamiziranjem, to je dolgotrajnim mešanjem zelo majhne količine pripravka v raztopini vode; postopek je primerljiv s homeopatijo.