Domala vse vrste plamenk prihajajo iz Severne Amerike, kjer imajo naravna rastišča. V 18. stoletju so prišle v Evropo, kjer je s križanjem iz botaničnih vrst nastal skoraj nepregleden nabor sort. Večinoma so trajnice, redke so enoletnice. Botanično ime za rod izhaja iz grške besede phlox, ki pomeni plamen – vse plamenke namreč cvetijo z množico intenzivno obarvanih cvetov, včasih pogosto združenih v strnjene gmote, zato res pritegnejo pogled kot zublji. V vrtovih lepo delujejo v premišljenih kombinacijah, ki vizualno razbijejo strnjeno gmoto njihovih cvetov.

Od pet centimetrov do metra in pol

Visoke plamenke, vrsti pravimo grozdaste  ali lataste (Phlox paniculata), so stare trajnice, ki imajo že dolgo domovinsko pravico na slovenskih vrtovih. Naše babice so jih cenile zaradi dolgega cvetenja in čudovitega vonja in pogled nanje marsikoga še danes ponese v otroštvo. Zaradi nabora drugih cvetic danes morda niso tako pogoste kot nekdaj, cvetoče blazinice njihovih nizkih sestričen iglastih plamenk  (Phlox subulata) pa nas zgodaj spomladi pozdravljajo z mnogih slovenskih vrtov, saj so med najbolj priljubljenimi trajnicami za obrobke in škarpe.

Sicer pa so po rasti plamenke vseh velikosti, dosežejo višino od pet do 150 cm in so zato v okrasnem vrtu vsestransko uporabne. Nekdaj je bila v posodah pogosta tudi enoletna ali drummondova plamenka (Phlox drummondii) z rdečimi cvetovi, med enoletnimi sortami so danes tudi povešave različice za korita, kot trajnica pa postaja vse bolj cenjena  gozdna plamenka (Phlox divaricata), ki je nižja kot grozdaste plamenke.

Iglaste plamenke

Blazinaste iglaste plamenke so na skalnjakih, škarpah in grobovih cenjene tudi zato, ker so zimzelene.  V višino zrastejo od 10 do 15 cm, aprila in maja pa cvetijo v beli, rdeči in različnih odtenkih vijolično modre ter rožnate barve. Uspevajo na soncu in v polsenci,  za vrtno zemljo niso zahtevne in dobro prenašajo sušo.

Grozdaste ali lataste plamenke

V primerjavi z blazinastimi plamenkami so grozdaste ali lataste, ki lahko v različnih odtenkih rožnate, bele, rdeče, oranžne barve ali v kombinacijah tonov cvetijo od zgodnjega poletja do septembra in zrastejo do meter visoko, hvaležne za bogata vrtna tla. Rade imajo rahlo in vedno vlažno zemljo okoli korenin, ki pripomore k temu, da so v sušnem in toplem vremenu manj izpostavljene pepelasti plesni. Če jih bolezen kljub vsemu napade , jih porežemo do tal, prihodnje leto pa bodo spet normalno rastle in cvetele. Tej vrsti plamenk načeloma bolj ustrezajo kraji z bolj svežo poletno klimo. Vendar je moja rožnata plamenka s Cresa izjema, ki potrjuje pravilo. Očitno ima v zgodnjem poletju dobro oskrbo. Danes so naprodaj tudi na pepelasto plesen odporne sorte grozdastih plamenk. Med njimi so belo cvetoče sorte 'Pax' in 'Fujijama', 'Midsummer White' in 'David' ter rožnati 'Cinderella' in 'Bright Eyes'.

Socvetja grozdastih plamenk na dolgih steblih se zelo dolgo obdržijo v vazi.

Gozdne plamenke

Gozdni plamenki (Phlox divaricata), ki zraste do 40 cm visoko, v nasprotju z grozdastimi ne prija sončno rastišče, temveč zmerna senca. Sadimo jih pod drevesa ali grme. Imajo manj strnjena socvetja od grozdastih plamek, maja in junija pa cvetijo svetlo modro ali belo.