
Vsaka uspešna zasaditev se začne z dobrim načrtom. Najprej razmislite, kakšen prostor imate na voljo – ali gre za sončen balkon, senčno teraso ali delno zasenčen vrt. Ustrezna lega in primerne rastline so ključne, če želimo bujno zelenje in cvetje vse poletje. Preden se odločimo za zasaditev po zadnji modi, naj povem, da ni vsak trend, ki je moderen, primeren za vsak balkon. Na kmečke balkone oz. ganke se najbolj poda klasična izbira – nageljni in pelargonije. Medtem ko modernejši, zeleni in minimalistično zasajeni lonci in korita lepše delujejo pri novejših domovih. Zato naj vas pri izbiri vodi misel, da bo balkon lep, vse dokler bodo na njem rastline, ki pristojijo njegovemu slogu in legi. Čeprav to morda pomeni, da na njem ne bodo cvetlice po zadnjih modnih smernicah. Na sončnih legah uspevajo pelargonije, surfinije in verbene, medtem ko bosta senca ali polsenca bolj ustrezali fuksijam, begonijam in asparagusom. Ker pa običajno ne izberemo le ene vrste, je pomembno, da načrtujemo tudi, katere bomo posadili skupaj. Uporabimo tiste, ki imajo podobne zahteve glede svetlobe in tudi zalivanja. Vključitev medovitih rastlin se nam bo čez leto bogato obrestovala – dehteč vonj in pomirjujoče brenčanje čebel okrog cvetov sta po napornem dnevu še kako sproščujoča.
Trajnice, ki jih večinoma sadimo na grede, lahko pa tudi v korita, so na mraz bolje prilagojene. Na prosto jih lahko sadimo od pomladi do jeseni. Pomembno je, da tla niso zmrznjena. Ker pa je večina balkonskih rastlin na mraz občutljivih, lahko ob prezgodnjem sajenju na prosto tudi propadejo. Na primer begonije na prosto prenesemo šele, ko bo tudi ponoči topleje od 13 stopinj Celzija, saj nižjih temperatur ne prenesejo. Spet drugim škodijo temperature pod 10 stopinj Celzija, kar pomeni, da jih bomo na prosto sadili šele sredi maja. V nasprotju z njimi lahko pelargonije ven prestavimo takoj, ko je nevarnost pozebe mimo. Ker pa so na vrtu lahko prisotni tudi klopi, se pred prijetnim delom in počitkom na vrtu zaščitimo z repelenti proti klopom.
Brez čebel ni življenja
Dvajseti maj je svetovni dan čebel. Po besedah Alberta Einsteina svet brez opraševalcev ne bi dolgo preživel. Trdil je, da če izumrejo čebele, bo človek živel le še štiri leta.
Ko pride čas za nakup in presajanje rastlin v zemljo in korita, pogosto naletimo na težavo – katero zemljo in predvsem koliko je potrebujemo? Za balkonske rastline so najprimernejši substrati iz mešanice kakovostnih huminskih šot in aktivatorjev cvetenja, ki bodo rastline spodbujali k cvetenju. Za balkonska korita preprosto izračunamo, koliko zemlje potrebujemo – zmnožimo dolžino, širino in višino korita v decimetrih in dobimo količino zemlje, ki jo potrebujemo v litrih. Za 60 cm dolgo korito tako običajno potrebujemo približno 20 litrov zemlje.
Vse se začne pri kakovostni in zdravi sadiki, nadaljuje pa s pravilnim sajenjem. Naredimo si načrt, kako bodo videti naše zasaditve. V korito najprej nasujemo plast drenaže (kamenje, lončene črepinje ali kaj drugega), da korenine ne bodo stale v vodi. Pri koritih z vodno rezervo je že izdelan prostor za odtekanje vode (vodno rezervo) in ta korak lahko izpustimo. Nato nasujemo plast kakovostne zemlje z dodanimi hranili in aktivatorji cvetenja do približno polovice korita. Naredimo jamice, vanje razporedimo sadike po načrtu in jih okrog koreninske grude zasujemo z zemljo. Pazimo, da jih ne posadimo pregloboko, da ne bomo imeli pozneje težav z boleznimi. Pri sajenju na grede drenaže ne potrebujemo, ker voda prosto odteka v globlje plasti tal. Pred sajenjem gredo založno pognojimo z organskimi gnojili. Znova smo pozorni na globino sajenja, da sadike ne bodo posajene v jame, ampak enako globoko, kot so bile v lončku. Tako se bomo izognili poznejšemu pojavu bolezni. Mlade cvetlice imajo polži in drugi škodljivci zelo radi, zato jih ob prvem pojavu te nadloge obvezno zaščitimo. Bujno cvetenje rastlin zahteva veliko hranil, zato je priporočeno, da začnemo dognojevati najpozneje mesec po presajanju. Odločitev za kakovostno gnojilo z morskimi algami, vitamini in aktivatorji cvetenja se nam bo bogato obrestovala, saj bodo naše rastline bujno cvetele v živih barvah.