Veliko vrtičkarjev se bo pridušalo, da je letošnja vrtna sezona zmešana. Marsikatero vrtnino so posejali in mnoge sadike zaradi premočene zemlje in nizkih temperatur posadili pozneje kot običajno, a zaradi tega ne bo velike škode, če se bo vreme uteklo v tirnice običajnih letnih časov. Pri zelenjavi, ki jo nameravamo še posejati, moramo biti tako kot vsako leto pozorni, da se odločamo za sorte in vrste, ki se sadijo od junija naprej. Ne glede na temperature je za nekatere namreč odločilna dolžina dneva, ki je potrebna za normalen razvoj. Tako bomo denimo pri solatnicah odslej izbirali poletne sorte, da ne bi prehitro uhajale v cvet. Tudi zdaj ne pripravljamo gredic, ne sejemo in sadimo, ko je zemlja razmočena. Ker se je zaradi mokrote začel naval nadležnih polžev že zgodaj, začnemo boj z njimi takoj.
Posebno skrb moramo od junija naprej posvetiti sadovnjakom, ki jih je letos prizadela pozna spomladanska pozeba. Ta mesec najprej izrežemo vse zaradi mraza propadle vejice in pozneje junija opravimo zeleno rez.
Ponekod je namreč močna pozeba poleg cvetnih in listnih brstov, ki so propadli, prizadela tudi olesenele vejice. Tiste, ki so se posušile, odrežemo. Da jim ni več pomoči, vidimo po tem, da pod suhim delom odganja nova rast. Izrežemo tudi poganjke pri koščičarjih, pri katerih smo sušenje in hitro napredovanje po poganjku navzdol opazili takoj po cvetenju. To je namreč znamenje glivične bolezni cvetne monilije. Te brez izjeme odstranimo tako, da s škarjami zarežemo v zdravo tkivo in jih v vrečki odnesemo iz sadovnjaka.
Ker bodo poganjki na drevesih brez plodov junija bujno odgnali (to bomo opazili predvsem pri jablanah in hruškah), v suhem vremenu opravimo zeleno rez, kar pomeni, da do osnove izrežemo ali odčesnemo od četrtine do tretjine vseh novih, zlasti navpičnih poganjkov v krošnji. Tam, kjer nam pozeba ni vzela vseh češenj, ob obiranju del pregoste krošnje odrežemo s pridelkom vred, da ga bomo na tleh laže obrali.
Če letos plodov ni ali jih je zelo malo, z dušikom ne gnojimo, saj bi to povzročilo še bujnejšo rast poganjkov. Izjema so le breskve in nektarine z veliko breskove kodravosti, ki jim obolele liste intenzivno odstranjujemo ali izrezujemo napadene poganjke.
Začnimo z vrtninami, ki bi našle pot v zemljo že maja, a je to preprečilo vreme: še do srede junija imamo čas za setev visokih sort fižola, medtem ko nizkega za stročje, ki da pridelek hitro, sejemo še vse do avgusta. Še vedno lahko posejemo tržaški solatnik, korenček in peteršilj, blitvo, rdečo peso, kumare, bučke in sadimo kapusnice, por, celo paradižnik in papriko. Pri solatah se s spomladanskih sort preusmerimo na poletne (sorte unicum, ledo, dalmatinsko ledenko, great lakes, gentilino, canasto, gentilino, romansko zeleno in rdečo solato, mehkolistno atrakcijo idr. Šele zdaj pa je pravšnji čas za sajenje toploljubne novozelandske špinače.
Ta mesec začnemo najprej sejati, nekoliko pozneje pa saditi vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni: brstični in listnati ohrovt, črno redkev, repo za kisanje, belo redkev in podzemno kolerabo. Proti koncu meseca lahko nasadimo tudi sadike zelja. Poleg tega junij tradicionalno velja kot čas prvih setev endivije in radiča za jesensko in zimsko bero. Šele zdaj ju sejemo zato, ker bi prej posejane rastline v času dolgega dne in v poletni vročini uhajale v cvet. Ker jima navadno namenimo gredice, s katerih smo prvi letošnji pridelek že pobrali, posebno gnojenje ni potrebno, tudi s kompostom ne, če smo ga dodali za prejšnji posevek. Pretiravanje z gnojenjem pri endiviji in radiču namreč povečuje možnost obolevanja in napadov koreninskih uši.
Junija bomo imeli precej dela z oskrbo vrtnin. Vseeno, za katero opravilo gre, tega nikoli ne počnemo, ko so rastline mokre, saj s tem le spodbujamo širjenje rastlinskih bolezni. Pri paradižniku (izjema so grmaste sorte) redno obtrgujemo zalistnike, da bodo rastline ostale zračne. Za hranila požrešne kapusnice dognojujemo s koprivno in gabezovo prevrelko ali tekočim organskim gnojilom, okopljemo česen in krompir in zastremo tla okoli vrtnin z oransko zastirko, ki bo preprečila zbijanje tal zaradi padavin in izsuševanje v pripeki. Primerni so pokošena trava, ki še ne semeni, slama, populjen plevel, kjer je veliko polžev, pa listi gozdne praproti ali bezga.
Za mnoge je ta čas v okrasnem vrtu najlepše obdobje, ne samo zaradi kraljic rožnika vrtnic in razkošnega razcveta potonik, temveč zaradi bujne zelene rasti trajnic, ki se spreminjajo iz dneva v dan, ter napovedujočega se cvetenja poletnega cvetja.
Junija nasploh, po mokri pomladi, kakršno imamo letos, pa še posebej imamo veliko dela z oskrbo trate. Zaradi dežja trava izredno hitro raste, zato je košnja tedensko opravilo. V začetku meseca na ogolela mesta še lahko dosejemo regeneracijsko mešanico travnih semen in jih, ko ni padavin, redno zalivamo. Junija trato še lahko pognojimo z dušikom. Ker ne vemo, kakšno vreme nam bo prinesel rožnik, naj velja, da se v suši in veliki vročini gnojenju izognemo. Takoj ko se bo začela poletna vročina, višino košnje dvignemo.
Odcvetelim vrtnicam poganjke čim prej skrajšamo do prvega petdelnega lista. Nekdaj so se vrtnice po prvem cvetenju dognojevale z mineralnim gnojilom, danes, ko se uveljavljajo bolj sonaravna načela in z njimi aprilsko glavno gnojenje z namenskimi organskimi gnojili, ki za odporne sorte zadostuje, pa velja, da z mineralnimi gnojili konec junija dognojujemo le vrtnice, ki izgubljajo liste zaradi glivičnih bolezni, da pospešimo obnovitveno rast. Pred začetkom poletne vročine je priporočljivo tla okoli vrtnic zastreti s poletno zastirko, ki prepreči pregrevanje tal in z njim zaustavitev cvetenja ter izsuševanje. Dobra izbira so kratko narezana slama, zmlete vejice okrasnih grmovnic, lubje ali mlet porozni vulkanski kamen tuf.
Junija obrezujemo tudi odcvetele grmovnice, rododendronom in azalejam, tam, kjer jih ni prizadela pozeba in so cveteli, odstranjujemo semenske nastavke, da bodo prihodnje leto bujneje cveteli. Visokim trajnicam postavljamo oporo, sicer pa lahko njihove sadike, vzgojene v lončkih, še vedno sadimo na gredice. Zdaj lahko tudi sejemo trajnice, če jih želimo vzgojiti iz semena, ter dvoletnice, kot so marjetice, spominčice, pajčolanka, ki bodo cvetele naslednje leto.