Setveni koledar − junij 2022

Junij, rožnik, je za marsikoga najlepši mesec v vrtu. Ne le zaradi cvetenja vrtnic in svežine cvetočih trajnic, tudi posevki v zelenjavnem delu nas razveseljujejo z bujnostjo in hitrim napredovanjem, sploh pa je to čas, ki nas razvaja z raznolikostjo domačega pridelka: dozorel bo grah, proti sredi meseca bomo izkopali prvi krompirček za pečenje, solatnice nas presenečajo s paleto zelenih odtenkov, ponujajo se nam jagode in po lanski pozebi se veselimo s plodovi obloženih sadnih dreves. Je pa zaradi pričakovanih padavin in vročine treba poskrbeti tudi za zdravje rastlin, jim dati dobro popotnico za odpornost in se izogibati obdelovanju mokrih vrtnin.

Zelenjavni vrt

Junija na zelenjavne gredice sejemo in sadimo vrtnine iz vseh skupin. Začnimo s setvami: od solat je zdaj čas za setev poletnih sort, njihova preizkušena lastnost je namreč to, da nam ne uhajajo hitro v cvet, kar se zgodnejšim sortam na prehodu v poletje dogaja zaradi vročine, hitrih temperaturnih skokov in pregoste setve. Sejemo sorte, kot so unicum, leda, dalmatinska ledenka, great lakes, gentilina, canasta, romanska solata in atrakcija. Posejemo tudi radič za rezanje tržaški solatnik, od drugih vrtnin pa še vedno korenček, peteršilj in blitvo.  Malo pozneje junija že lahko sejemo vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni: brstični in listnati ohrovt, rdečo peso, črno redkev, repo za kisanje, belo redkev in podzemno kolerabo. Tisti, ki ste privrženci setve jesenskih in zimskih radičev in endivije, z njimi ne hitite pred koncem meseca, sejejo se namreč v času, ko je dan najdaljši. Še vedno lahko posejete visoki fižol, saj začne cveteti šele julija, nizke sorte za stročje pa vse do začetka avgusta. Med vrste fižola posejte ali posadite enoletni šatraj, ki izjemno lepo diši in odganja črne fižolove uši. Tudi bučke in kumarice lahko na gredo kar posejete, saj v topli zemlji hitro vzklijejo in dobro napredujejo.

Če zelenjavne gredice raje zasnujete s sadikami, pa lahko posadite zgoraj naštete sorte solate, blitvo, rdečo peso, toploljubno novozelandsko špinačo, bučke, kumare, v začetku meseca tudi paprike, paradižnik in jajčevce. Junija sadimo tudi brstični in listnati ohrovt ter por, ki ga je proti porovi zavrtalki, katere ličinke se zarijejo v stebla in čebule, priporočljivo ščititi z dobro zatesnjenimi tuneli iz protiinsektne mreže ali koprene.

V času hitre rasti, ko vrtnine črpajo veliko hranil, je priporočljivo rahljanje tal okoli njih, ki zaleže bolj kot gnojenje. To naj ne bo pregloboko, da se zemlja v vročini ne bi izsuševala, okopana tla okoli vrtnin pa pokrijemo s svežo ali suho rastlinsko zastirko. Preprečila bo izsuševanje tal in jih ščitila pred zbijanjem ob padavinah.

Okopan korenček bo hitreje rasel. Foto: Maxim Mitsun/Shutterstock Foto:

Paradižnik in kumare med rastjo redno usmerjamo in privezujemo ob oporo in paradižniku odstranjujemo zalistnike. Vse delo z rastlinami opravimo, ko so suhe, saj z vlago prenašamo bolezni. Tudi zalivamo jih ne po listih. Izjema so solatnice in občasno kapusnice.

Po zadnjem dežju je na vrtovih spet videti več polžev kot v suhem maju. Najboljša zaščita proti njim je redno pobiranje pod večer, ko se ohladi, saj takrat prilezejo iz vlažnih skrivališč, kot so gosta podrast pod živimi mejami, visoka trava, kompostni kup, na tla položene deske in špranje v zemlji. Poleg pobiranja se obnese tudi nastavljanje vab v obliki modrih zrnc, ki škodijo njihovi prebavi. Kot prepreke, ki polže bolj ali manj uspešno odganjajo od gredic, svetujejo pasove iz zdrobljenih jajčnih lupin, koruznega zdroba, kavne usedline, bezgovih listov, bakrene trakove in žične odganjalce, ki jih odvračajo z nizko električno napetostjo – vendar vsi ti ukrepi pomagajo samo v primeru, da polži na gredico lezejo od drugod. Vrtičkarji z več izkušnjami pa vedo, da pretežni del polžev na pomlad prileze kar iz tal na gredici, saj so bili tja jeseni odloženi kupčki jajčec.

Okrasni vrt

Ker na prehodu pomladi v poletje trava zelo hitro raste, jo moramo kositi tedensko. Brž ko se temperature zraka približajo 28 °C, jo kosimo više kot običajno, na 6 cm, in to višino ohranimo čez vse poletje, v nasprotnem primeru bomo gledali orumenelo požgano trato. Priporočljivo jo je dognojevati z gnojili, ki imajo večjo vsebnost dušika (razen če ne uporabljamo dolgo delujočega membranskega gnojila), in mehansko odstranjevati neželeni plevel. Spomladi posejano trato moramo redno zalivati z drobnim razpršilcem, ne s curkom, ki bi zemljo zbil. Dokler trava ne vzklije, zalivamo vsak dan, pozneje od dvakrat do trikrat na teden, tako da tla namočimo 10 cm v globino.

Vrtnicam moramo po prvem zamahu cvetenja nameniti pošteno nego. Da bodo prihajajočo vročino in sušo čim bolje prenesle in nas bodo z zdravim videzom in pocvitanjem razveseljevale do pozne jeseni, jih moramo obrezati, okopati, pognojiti, opleti in zaliti. Sicer pa cvetove na vrtnicah odstranjujemo sproti, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odcvetele poganjke odrežemo tik nad prvim petdelnim listom. To počnemo zato, da vrtnico spodbudimo k tvorbi novih poganjkov in k ponovnemu cvetenju. Hkrati preprečujemo nastanek sive plesni (botritisa), ki najpogosteje povzroča težave v vlažnih sezonah in pri sortah z bogato polnjenimi cvetovi. Sproti izrezujemo tudi vse obolele dele, ki so jih napadle črna pegavost ali druge plesni.

Takoj ko se temperature povzpnejo na 28 stopinj Celzija, dvignemo višino košnje na 6 cm. Foto: africa_pink/Shutterstock Foto:

Konec junija presajamo trajnice, ki so že odcvetele, če jih želimo razdeliti. Če nekaj tednov po cvetenju presadimo bradate perunike, se bodo do prihodnje pomladi dobro ukoreninile, lepo obrastle in ponovno cvetele. Že prej moramo prekopati in pognojiti mesta za novo sajenje. Za presajanje izberemo hladnejše in manj sončne dni, da bo za razdeljene rastline šok po presajanju manjši. Če se nam zdi, da so rastline pregoste ali so po nekaj letih začele slabše cveteti, z vilami ali lopato previdno privzdignemo korenike iz zemlje. Otresemo odvečno prst in jih z rokami, nožem ali lopato razdelimo na manjše dele. Za presajanje uporabimo mlade korenike, stare zavržemo. Liste prirežemo na eno tretjino.

Ker so rastline v posodah v nasprotju s prosto rastočimi popolnoma odvisne od naše oskrbe, jih redno zalivamo in dognojujemo.

Sadovnjak

V sadnem vrtu junij ni samo čas obiranja prvega pridelka, češenj, ribeza in marelic, temveč imamo v njem tudi precej dela, s katerim poskrbimo, da bo pridelek sadnih vrst, ki rodijo pozneje, bolj kakovosten in da bodo drevesa dobila dobro popotnico za prihodnje sezone. Morda je slišati presenetljivo, toda sadjarski strokovnjaki vedno ponavljajo, da se rodni nastavek (to so rodni brsti) za prihodnje leto razvijejo v letošnji  sezoni. 

Drevesa je treba torej pognojiti, da se bo les prav razvil (z mineralnih gnojilom z večjo vsebnostjo dušika najpozneje do srede julija), plitvo okopavati kolobar pod košnjo, da bodo tla zračna in ne zaraščena, in opraviti tako imenovano zeleno rez. Zadnji izraz se uporablja za večkratno postopno redčenje odvečnih letošnjih poganjkov in za redčenje prevelikega števila plodičev. To po eni strani prispeva, da se drevo ne izčrpava, po drugi pa k debelejšim in kakovostnejšim letošnjim sadežem. Ko govorimo o jablanah, hruškah in breskvah, to pomeni, da plodove na vejah razredčimo najmanj na širino ene moške pesti. Potrgamo najdrobnejše in deformirane plodiče. Junij je pravšnji čas za redčenje zato, ker se do takrat drevo večidel že samo »otrebi«, odvrže odvečne in neperspektivne plodove.

S pepelasto plesnijo okužene vršičke na jablani izrezujemo. Foto: agrofruti/Shutterstock Foto:

Letošnje poganjke lahko odstranjujemo večkrat čez poletje, skupaj največ eno četrtino krošnje, prednost postopnosti je, da v krošnjo naenkrat ne spustimo preveč sonca, ki bi lahko ožgalo prej osenčeno listje. Odrežemo ali odčesnemo navpično rastoče poganjke, tiste ki rastejo nazaj v krošnjo ali so videti bolni. Pozorni smo na vse vejice, na katerih se listi v vršičkih zvijajo zaradi uši ali bolšic na spodnji strani, napihujejo zaradi breskove kodravosti ali jih je napadla pepelasta plesen (mokasta prevleka). Vse odrežemo čim bolj v zdravo tkivo in ostanke odnesemo iz sadovnjaka. Enako naredimo s suhimi vejicami – tudi te so največkrat propadle zaradi bolezni. Zeleno rez delamo, ko so rastline suhe!

Ena od  ustaljenih oblik zelene rezi je tudi rez češnje ob obiranju: takrat odrežemo ali skrajšamo veje, kjer plodov ne moremo doseči, ali tiste, ki silijo v krošnjo in jo senčijo.