Setveni koledar – oktober 2019

Oktobra bodo razmere na vrtu močno odvisne od naklonjenosti vremena. Ob zmernem zniževanju temperatur in ne preobilici dežja bomo lahko vse do konca meseca občudovali cvetenje jesenskih lepotic, odevanje dreves, grmičevja in okrasnih trav v tople žareče odtenke in se do slane sladkali z drugim rodom malin. Od količine in trajanja padavin ter od prihoda prve zmrzali pa ne bo odvisen le videz našega vrta, temveč bodo tudi dirigirali naša opravila na vrtu ta mesec. Spremljajmo dolgoročne vremenske napovedi in izkoristimo daljša obdobja suhega vremena. Prav ničesar v vrtu namreč ni priporočljivo početi v mokroti, ne pobirati vrtnin, ne razsajati trajnic, ne prekopavati gredic, še za grabljenje listja s trate mora biti bo suho.

Zelenjavni vrt

Od manjših opravil lahko v zelenjavnem vrtu do konca druge tretjine meseca še posejemo drugo rundo zimske solate, motovilec za pomlad pa špinačo in rukolo, ki sta vrtnini hladnega dne. Če nam bo v vrste posejana zimska solata lepo vzkalila in napredovala, je pred zimo raje ne zredčimo preveč, saj bo tako bolje zavarovana pred mrazom, lahko pa vrstice pred zimo z obeh strani malce zagrnemo. Večine prezimnih vrtnin na prostem pred slano ni treba varovati, na njeno napoved pa bodimo pozorni, če bi radi podaljšali rast in dozorevanje paprik in jajčevcev ali če imamo pozno setev spomladanske solate, ter jih zaščitimo s tuneli. Endivija in jesenski radiči prenesejo kar nekaj mraza, bomo pa morali pozneje pred resnejšimi ohladitvami zavarovati radič štrucar in castelfranco. Korenovke, kapusnice in zimski por pustimo nezavarovane.

Še ves oktober lahko sadimo čebulček majskega srebrnjaka in holandske rumene čebule, konec oktobra pa posadimo jesenske sorte česna, lahko predčasno tudi spomladanske. Če bo druga polovica oktobra zelo topla, s česnom počakamo do novembra, saj ni dobro, da pred zimo naredi previsoko liste. Medtem ko za  lepo čebulo sadimo bolj droben čebulček, je pri česnu prednost, če so stroki veliki.

Oktober je čas kisanja zelja in repe, ki najbolje potekata pri temperaturi okoli 18 stopinj Celzija. Pomembno je, da se proces odvija v temi in da poteka brez zraka, kar zagotovimo z obtežitvijo zelja in repe v čebričku, tako da ju izločena tekočina pokriva v celoti. Za naribano zelje in repo skupaj uporabimo 2 odstotka soli glede na njuno težo, če kisamo samo glave zelja za sarmo ali celo repo, ju zalijemo z vodo, ki smo ji dodali od 4 do 5 odstotkov soli (glede na težo zelja ali repe!)

Od večjih opravil je oktobra čas za jesensko prekopavanje tistih delov vrta, ki jih želimo pognojiti s hlevskim gnojem (ponavadi gnojimo na tri leta, zaradi kolobarja vsako leto druge gredice). Zemlja mora biti suha oz. po padavinah toliko presušena, da se ne sprijema na orodje in obutev. Priporočljivo je, da temperature zraka ne padejo pod 15 stopinj, saj so mikroorganizmi v tleh takrat še aktivni in bodo pred zimo po prekopavanju in gnojenju še vzpostavili ravnovesje. Tudi če ne nameravamo gnojiti, jeseni prekopavamo tam, kjer imamo težko zemljo. Razdrobil jo bo zimski mraz.

Dejavnost mikroorganizmov, ki jo omenjamo in ki jo omogoča topla jesen, je pomembna še pri enem opravilu: zlaganju kompostnega kupa. Kup, na katerega smo čez poletje sproti odlagali organski material, je bil namreč le »zbirni«. Da bi material razpadel v dobro vrtno gnojilo, se morajo v kupu izmenjevati plasti bolj mokrih oz. težjih in bolj suhih oz. zračnejših rastlinskih ostankov (za slednje je kot nalašč odpadlo listje, razen orehovega). Idealno je, če je tretja sestavina kompostnega kupa ekološki hlevski gnoj. Na dno kupa naložimo plast vej, koruznico, stebla sončnic ipd., ki bodo za drenažo, sledijo ji plast organske mase iz poleti nabranega materiala, nato plast gnoja in plast listja. Če imamo več materiala, plasti ponovimo. Debele naj bodo največ 30, 40 cm.

!!galerija!!

Okrasni vrt

Oktobra še vedno lahko razsajamo in sadimo trajnice, dobro pa je, da to storimo vsaj šest tednov pred običajnim začetkom zmrzali, da se ukoreninijo. Jeseni ne presajamo zdaj cvetočih trajnic, toplotno občutljivih trav (npr. perjanke, Pennisetum) in trajnic, ki izvirajo iz top­lejših krajev (npr. sivka in žajbelj). Te delimo in sadimo spomladi. Samo jeseni presajamo potonike, telohe, orientalske make, bradate perunike. Trajnic, ki pozno v jesen ali tudi v zimo ohranjajo lepo obliko, ne porežemo, saj še vedno predstavljajo lep okras.

Zdaj je tudi idealen čas za sajenje spomladanski okrasnih čebulnic. Tla so v tem času namreč še dovolj topla in vlažna, da bodo čebulice in gomoljčki še pred zimo razvili dober koreninski sistem. Ko v trgovini izbiramo čebulice, bodimo pozorni, da so čvrste, da nimajo sledov plesni in niso poškodovane.

Če načrtujemo sajenje večjih listnatih dreves ali grmov, za katere bomo kupili sadike z golimi koreninami, je pravi čas od sredine oktobra naprej (tudi novembra), ko odpade listje. Rastlina brez listov se pripravlja na mirovanje, zato laže prenese presajanje. Ulončene sadike sadimo kadarkoli. Podobno velja za sadno drevje.

Do novembra je treba trato enkrat oskrbeti s posebno vrsto gnojila z višjo vsebnostjo fosforja in kalija. Če ne uporabljamo mineralnih gnojil, si namesto njih pripravimo mešanico iz komposta, uležanega hlevskega gnoja in kremenčevega peska, ki ji lahko dodamo zeolit. Do začetka zime trato redno kosimo, z grab­ljenjem pa sproti odstranjujemo odpadlo listje, vendar takrat, ko sta listje in trava suha.

Sadovnjak

V sadnem vrtu bomo poleg poznih sort jabolk proti koncu meseca obrali kakije in morda tudi kivi.  A s pobiranjem letine kivija oktobra pohitimo le ob napovedi zmrzali, saj ta škodi kakovosti, pa tudi obstojnosti plodov v kleti ali hladilniku. V marsikaterem vrtu prav do slane obiramo dvakrat rodne maline, katerih sadeži so jeseni še posebej debeli. Zdaj rodijo na tistih rozgah, ki so iz tal pognale spomladi, zatorej bomo pustili, da bodo drugič rodile zgodaj poleti. Seveda če so poganki zdravi in se niso skupaj s sadeži posušili. V tem primeru jih moramo namreč takoj odrezati in zažgati, saj imajo zelo kužno bolezen malinovo sušico. V vsakem primeru pa do tal porežemo starejše poganjke, ki so odrodili že zgodaj poleti.

V sadovnjaku so zelo kužne tudi mumije, gnijoči sadeži, ki niso odpadli z vej. Ker se čez zimo utegnejo povsem posušiti in na pomlad predstavljati leglo trosov glivičnih bolezni, jih potrgamo z drevesa. Če imamo velike težave s kodravostjo breskve in nektarine, v času odpadanja listja škropimo proti breskovi kodravosti.

Oktobra še ne sadimo sadnega drevja na golih koreninah (takšno je naprodaj v specializiranih sadnih drevesnicah), saj mu mora prej odpasti listje, lahko pa že pripravimo sadilne jame in pregledamo, kje bodo naprodaj želene sorte sadnega drevja.