Česen: raje ne sadimo doma pridelanega

Poskusi dokazujejo, da je pridelek boljši, če sadimo certificiran česen za seme in ne doma pridelanega. V drugem primeru se je pridelek že po drugi rastni sezoni zmanjšal na polovico.

Tako lahko povzamemo poskus, ki so ga opravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V njem so sadili osem, od tega šest slovenskih sort česna. Ugotovitve niso namenjene samo tistim, ki česen sadijo za prodajo, temveč so zgovorne tudi za vrtičkarje.

V dveh letih se pridelek zmanjša na polovico

Ker česen redko cveti, če se to vseeno zgodi, pa njegovo seme ni kalivo, je uveljavljeno sajenje z vegetativnim razmnoževanjem, to je s sajenjem razdeljenih strokov česnove glavice. Na ta način pa se je težko izogniti prenašanju bolezni, zlasti virusov, ki zelo zmanjšujejo pridelek. Česen so v poskusu sadili tako, da sta bila pri vsaki sorti tisti iz domačega in kupljenega certificiranega semenskega materiala vedno posajena drug poleg drugega. Med njima je bila opazna je že velika razlika v barvi in bujnosti rasti, pridelek pa je bil pri lastnem semenu že v prvem letu za četrtino manjši kot pri certificiranem. Po dveh letih je bil pridelek iz domačega semenskega materiala za polovico, pri nekaterih sortah celo za 60 odstotkov manjši, glavice so imele v povprečju pol manjši premer, število strokov v njih pa je bilo za 4,5 manjše kot pri česnu iz certificiranega materiala.

Za sajenje so najbolj primerni zunanji, debelejši stroki česna. Iz debelejših strokov namreč zraste debelejša glavica oz. čebulica.

Profesionalna pridelava semenskega česna

 Pri profesionalni pridelavi semenskega materiala (pri česnu so to glavice s stroki) uporabljajo dve vrsti selekcije: že na polju izločijo na videz bolne, izstopajoče rastline, potem pa večkrat preberejo tudi pridelek. V primerjavi z večinoma vidno škodo, ki jo na rastlinah in na pridelku povzročijo glivična obolenja, je pri virusih selekcija težja, saj so lahko okuženi tudi stroki rastlin, ki še niso razvile vidnih simptomov bolezni. Edini način, s katerim se je mogoče izogniti virusom, je meristemsko razmnoževanje oz. razmnoževanje s pomočjo tkivnih kultur. To je način vegetativne delitve rastlinskega dela, ki poteka v laboratorijih. Z njim dobijo zdravstveno neoporečen semenski material, ki je izhodišče za vegetativno razmnoževanje v omejenem številu naslednjih sezon. V Sloveniji se pri pridelavi semenskega česna ta način še ne uporablja. 

Če želimo posaditi stroke doma pridelanega česna, je prav tako pomembna pozorna selekcija: za seme odberemo najbolj zdrav in najlepši česen in nikakor ne sadimo tistega, ki ostane v kleti.

V času kratkega dne česen razvija korenine (pozno jeseni in zgodaj spomladi se ukoreninja), v času dolgega dne pa liste, ki dajejo hrano za čebulico.