Jaz jih naravnost obožujem in vedno bo na mojem vrtu rezerviran prostor zanje: za podzemno kolerabo, strniščno repo in črno redkev.

Neupravičeno pozabljene 

Včasih so veljale za zelo pomemben del prehrane. Najdemo jih v starih tradicionalnih slovenskih jedeh. Danes pa smo jih zanemarili in premalo cenimo njihovo neverjetno uporabnost in koristnost ravno v zimskem času, ko primanjkuje sveže zelenjave z domačega vrta. Res je, da se nam naši vrtovi večkrat zdijo premajhni, da bi gojili vse, kar nam srce poželi, vendar se vse da z dobro narejenim načrtom. Konec julija, v začetku avgusta že veliko vrtnin zaključi svojo rast, pridelke poberemo z gred in te žal pogosto ostanejo prazne do naslednje pomladi. Motovilec in zimsko solato še nekako videvamo na gredah, tu in tam se najdejo še radiči in por, brstični in listnati ohrovt sta že redkost, o strniščni repi, podzemni kolerabi in črni redkvi pa ne duha ne sluha.

Nezahtevne za gojenje

Podzemna koleraba, strniščna repa in črna redkev so za gojenje povsem nezahtevne. Tla pred setvijo le dobro zrahljamo, še posebej, če so bolj ilovnata in zbita, saj korenovke in gomoljnice bolje oblikujejo korene in gomolje v rahli prsti. V preveč peščenih tleh bo pridelek slabši. Pomembno pa je, da v tleh ne zastaja voda, da so tla dobro odcedna. Gnojenje ni potrebno, ob pripravi tal sama dodam le nekaj domačega komposta.

Prija jim sončna lega, vendar bo pridelek odličen tudi na delno senčni legi.

V sušnih obdobjih je potrebno zalivanje, drugače ostanejo koreni drobni in olesenijo. Tudi pri teh posevkih poskrbimo, da bodo okoliška tla zastrta s slamo ali senom.

!!galerija!!

Čas in način setve

Prve setve lahko opravimo že konec julija, sama pa sem se je lotila ravno v teh dneh. Vse do sredine avgusta imate čas, zato ne odlašajte. Za setev in presajanje izberemo dneve, ki so po luninem setvenem koledarju ugodni za razvoj korenov in gomoljev. Potrudimo se sejati čim bolj na redko, kasneje, ko so rastline večje. pa redčimo tako, da je končna razdalja med njimi 20 cm. Odvečne rastline uporabimo kot sadike, saj dokaj dobro prenašajo presajanje. Zemljo med vrsticami zastremo, ko posevek zredčimo, pa dodamo zastirko tudi tja. V dolgih sušnih obdobjih zalivamo, sicer bodo koreni lesnati in majhni. Če po dolgo trajajoči suši nastopi deževno obdobje, koreni pokajo.

Za zgodnje pobiranje repe je dovolj, da je med rastlinami 10 cm presledka. Repa je takrat velika kot žogica za golf in že primerna za bero. S pobiranjem mlade repe hkrati posevek postopoma redčimo, dokler niso rastline 20 cm narazen.

Korenovke in gomoljevke so pomemben vir vitaminov in mineralov v zimskem času.

Sorte podzemne kolerabe, repe in črne redkve

Pri nas sta najbolj razširjeni sorti podzemne kolerabe 'Hoffmanova rumena' in 'Rumena maslena'.

Sejmo avtohtono slovensko sorto strniščne repe 'Kranjska okrogla' in domačo sorto 'Kranjska podolgovata'.

Najpogostejša sorta črne redkve pri nas je 'Zimska črna'.

Dobri in slabi sosedje

Tako kot pri vsaki vrtnini tudi tukaj velja, da se nekatere med seboj v rasti in razvoju podpirajo, si pomagajo tudi v obrambi pred boleznimi in škodljivci, spet druge pa lahko imajo negativen vpliv na svoje sosede ali predhodnice.

Kolobar

Podzemno kolerabo, strniščno repo in črno redkev sejemo na isto grede šele po štirih letih. Vse tri botanično pripadajo družini križnic (Brassicaceae), kamor spadajo tudi zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, brokoli, kolerabica, podzemna koleraba. Zato pazimo, da jih vsaj štiri leta ne sejemo tudi ne grede kjer so rasle prej naštete vrtnine.