Seme: Oživljene domače sorte in eksotične novosti

Med novostmi pri semenih za vrtičkarje je precej oživljenih domačih sort, izbiro popestrijo redkejše vrtnine, trendu sonaravnega vrta pa semenarske hiše sledijo z mešanicami za zeleno gnojenje in dopolnjujejo ponudbo s certificiranim ekološko pridelanim semenom. Predstavljamo vam nekaj novosti Semenarne Ljubljana, ekološke semenarske hiše Amarant iz Kresnic in Plante Prelesje, ki z izborom, prilagojenim potrebam slovenskega trga, pri nas zastopa tuje, predvsem italijanske semenarske hiše.

V Semenarni Ljubljana med novostmi poudarijo oživljene domače sorte, ki so bile požlahtnjene iz avtohtonega (slovenskega) semenskega materiala: fižol justi, črno sojo, sladko koruzo zarja ter dve sorti česna, česen haloški in česen primorski. Od sadik, ki bodo na spomladi, omenijo solato šempertko in paradižnik begunec.

PREBERITE ŠE: Kolumna Jerneje Jošar: Do februarja se brzdajte

Fižol, soja, sladka koruza in novi sorti česna

Fižol justi je avtohtona slovenska sorta visokega fižola, ki izvira s Štajerske, z okroglimi stroki v obliki kifeljčka. Gojimo jo za stročje in zrnje. Stročje je temno zelene barve z vijoličastimi progami, ki se razbarvajo, ko ga skuhamo. Mehko ostane zelo dolgo, v njem pa je srednje debelo svetlo zrnje. Seme fižola justi, ki ga vzdržuje in razmnožuje Semenarna Ljubljana v Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju, bo naprodaj od aprila.

Novost je tudi črna soja. Tako so namreč poimenovali sorto navadne soje, ki izvira z Dravskega polja, zdaj pa jo vzdržujejo in razmnožujejo v omenjenem centru na Ptuju. V semenarski hiši posebej poudarjajo, da sorta ni gensko spremenjena. Rastline so visoke do 100 cm, bolj grmičaste, kompakt­ne, v stroku so večinoma po tri črna zrna. Sorta dozori konec septembra ali v začetku oktobra.

Sladko koruzo zarja, ki je prvi slovenski hibrid sladke koruze in je bila vzgojena iz starih slovenski sort, smo lani spomladi v naši prilogi že predstavili. Dobrodošla letošnja novost je, da bo seme od aprila na voljo v vrtnih centrih Kalia. Zrnje te koruze je v času mlečne zrelosti izredno sladkega okusa. Rastline dosežejo višino do 190 cm. Zaradi krajše rastne dobe se za uporabo mlečno zrelih storžev priporoča setev v več zaporednih časovnih presledkih (od 7 do 10 dni).

Ker sta tako česen haloški kot primorski primerna za jesensko sajenje, bosta naprodaj šele septembra. Značilnost obeh je, da tvorita cvetno steblo, okoli katerega so enakomerno razporejeni stroki. Kakor pove že ime, prva, jesenska sorta izvira iz Haloz. Njene glavice so rahlo rjavo obarvane. Česen se dobro skladišči do pomladi. Enako velja za sorto primorski, ki izvira iz slovenske Istre in je primerna tako za sajenje jeseni kot spomladi. Čebulico prekrivajo rdeči luskolisti. Semenarna Ljubljana obe novi sorti vzdržuje in semenski material prideluje na Dravskem polju.

Osebna izkaznica semena
Vsaka vrečica kupljenega semena mora biti opremljena s temi podatki: v odstotkih izražen delež kalivosti, energija semena (bujnosti oz. hitrosti razvoja po kalitvi), datum uporabnosti, količina pakiranja in podatek, ali je seme obdelano (tretirano). Semena za vrtičkarje so zadnja leta večinoma neobdelana s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), katerih namen je zaščita pred škod­ljivci in boleznimi med skladiščenjem in v zemlji. Tretirano seme mora biti na embalaži izrecno označeno.
Pomembna informacija na embalaži je tudi, kako je bilo seme pridelano: na konvencio­nalni, ekološki ali biodinamični način. Ekološko in biodinamično pridelano seme sta certificirana, semenarske hiše pa večinoma poskrbijo, da se že po embalaži loči od konvencionalnega.

Sadike šempetrke in begunca

Za ljubitelje domačih sort, ki gredice radi zasnujejo s sadikami, bodo dobrodošle sadike poletne krhkolistne glavnate solate šempetrke. Izvira iz okolice Šempetra na Goriškem, vzdržuje in razmnožuje pa jo Semenarna Ljubljana v Selekcijsko-poskus­nem centru na Ptuju. Razvije močnejše, bolj robustne temno zelene liste in oblikuje srednje velike do velike kompaktne glavice, težke od 300 do 800 gramov. Sadike bodo na voljo od marca.

S primorskega konca prihaja tudi paradižnik begunec, ki sicer izvira iz Spodnje Avstrije, v Vipavski dolini pa ga poznajo že več kot 90 let. Ta solatni tip paradižnika ima velike, nekoliko ploščate, mesnate plodove z gladko kožico. Listi rastline so temneje zeleni. Sadike bodo na voljo že aprila.

Paprika, solkanski radič in eksotične plodovke

Pri Amarantu med letošnjimi domačimi novostmi predstavljajo ekološko pridelano seme paprike sorte kurtovska kapija in solkanskega radiča.

Kurtovska kapija je paprika, ki jo poznamo kot »špicpapriko« za izdelavo ajvarja ali za peko. Ima velike gladke plodove, ki so na začetku zeleni, ko pa dozorijo, postanejo temno rdeči, meso je sladko. Sorta je med srednje poznimi, zato jo sadimo na sončne lege in zagotovimo obilo vlage.

Radič solkanski je cenjena sorta, ki jo slovenski kupci poznajo bodisi pod tem imenom bodisi kot goriško vrtnico, odslej pa bo mogoče sejati tudi ekološko pridelano seme. Gre za prezimno sorto radiča, ki ga lahko na toplem pozimi silimo.

Med eksotičnimi vrtninami so letos pri Amarantu pridelali ekološko seme za tri plodovke: mehiške kumarice, afriške kumarice, ki jih poznamo tudi kot kivano, na našem trgu manj poznana novost pa je inkovska kumara ali ačoča.

Inkovska kumara z botaničnim imenom Cyclanthera pedata je zelo močna, tudi do štiri metre dolga plezalka, ki za gojenje nujno potrebuje oporo. Jeseni plodove obiramo vse do zmrzali. Podobni so kumaricam, včasih tudi bolj zašiljeni, vendar votli. Ideal­na velikost za obiranje je dolžina od 3 do 4 cm, plodove lahko uživamo surove, popečene, lahko jih tudi vlagamo ali polnimo. Starejšim moramo nujno odstraniti semena. Plodovi mehiške kumarice (Melothira scabra), ki ima podobno rast kot običajne kumarice, so veliki kot debelejše grozdne jagode in po okusu spominjajo na kumarice, vendar so nekoliko bolj kisli. Kumaricam je po rasti podoben tudi kivano, katerega plodovi imajo bolj sadni okus.

PREBERITE ŠE: Malo ekstravagance med semeni

Vsestranska korist zelenega gnojenja

V Planti Prelesje letos v semensko ponudbo dodajajo dve mešanici za zeleni podor oziroma zeleno gnojenje prav za vrtičkarje. Prva je namenjena za spomladansko, druga za jesensko setev. Jesenska je sestavljena iz križnic, metuljnic in trav, je prezimna in namenjena povečanju organske snovi, zadrževanju atmosferskega dušika, biofumigaciji (izločki rastlin nam pomagajo v boju proti talnim škodljivim organizmom) ter preprečevanju izpiranja hranil in eroziji tal čez zimo. Spomladanska mešanica vsebuje poleg metuljnic in križnic še ajdo in facelijo ter ima podobne učinke kot jesenska, poleg tega pa je dober vir medovitih rastlin.