Sorte špargljev

Zelena ali bela barva špargljev ni sortna lastnost, temveč gre za razliko v načinu pridelave. Beli poganjki špargljev rastejo v nasutih grebenih zemlje, torej v temi, zato ostanejo beli. Pri pridelavi zelenih špargljev pa grebenov ne nasipamo in mladi poganjki špargljev rastejo na svetlobi, zato so zeleni. Na enak način kot zelene gojimo tudi vijolične sorte špargljev. Ti imajo višjo vsebnost antocianov, ki jih obarva vijolično, kar je izraziteje pri mladih poganjkih. S kuhanjem se barva iz vijolične spremeni v temno zeleno.

Beli šparglji – beluši so nežnejšega in bolj medlega okusa od zelenih špargljev, v domačih vrtovih jih redko gojimo. 

Vsebnost hranilnih snovi

Šparglji vsebujejo veliko mineralov in vitaminov, predvsem provitamina A, vitamina C in vitamine B-kompleksa. So odličen vir folne kisline, rutina. So lahko prebavljivi, bogati z vlakninami ter zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob nadvse primerni za dietno hrano.

Razmnoževanje

Šparglje (A. officinalis L.) razmnožujemo z enoletnimi korenikami, s sadikami s koreninsko grudo (v lončkih), redkeje s semenom. Najbolj razširjeno je razmnoževanje z enoletnimi korenikami (podzemni del enoletne rastline v času mirovanja), saj je oskrba mladega nasada enostavnejša, začetna rast je močnejša in hitrejša. Če bomo za mlad nasad dobro skrbeli, bomo lahko pridelek pobirali že leto po sajenju.

Velikost grede

Za potrebe dveh oseb potrebujemo le 2 m dolgo in 0,6 m široko gredo. Na tako veliko gredico posadimo 10 sadik špargljev.

Lega

Gredica, ki jo namenimo špargljem, naj bo na soncu ali v delni senci. Grede obrnemo, če se le da, tako da bodo vrstice rastlin v smeri prevladujočih vetrov v vegetacijski dobi. Prostor pazljivo izberimo, saj bodo šparglji ob primerni oskrbi rasli in dajali pridelek tudi do 20 let.

Tla

Šparglji dobro uspevajo v vsaki s humusom bogati vrtni zemlji. Težka tla, v katerih zastaja voda, niso primerna za gojenje špargljev. Če je prst preveč ilovnata, jo izboljšamo z dodajanjem peska in vnosom organskega materiala, kot je kompost, ali pa leto pred sajenjem tla izboljšamo s posevkom rastlin za zeleno gnojenje. Posejemo ajdo, facelijo, belo gorjušico, oljno redkev ... Pazimo, da na gredi, ki smo jo namenili špargljem, prejšnje leto niso rasle korenovke, gomoljnice in detelje.

Kdaj in kako sadimo

Šparglje s korenikami ali kot zelene sadike sadimo aprila (v toplejših območjih že marca), oziroma ko se tla ogrejejo na 12 °C. Za sajenje, če se le da, izberemo dan, primeren za list.

Za gojenje zelenih špargljev izkopljemo 15 do 18 cm globok kanal, ki je na dnu širok 30 cm, na vrhu pa 40 cm. Na dno kanala položimo sadike od 20 do 25 cm narazen. Korenike položimo tako, da so brsti obrnjeni v smeri vrste. Korenine razporedimo po dnu. Na začetku sadiko samo delno zasujemo, 10-centimetrski sloj prsti bo dovolj. Nato postopoma na nekaj tednov, kakor rastejo stebla, dosipamo še preostalo zemljo. 8 do 10 cm stebla mora vedno gledati iz tal. Do jeseni bo jarek popolnoma zasut in površina grede ravna. Če kupimo zelene sadike v lončkih, jih le posadimo v vrsto, prav tako od sadike 20 do 25 cm narazen.

!!galerija!!

Priprava tal

Zemljo pred sajenjem očistimo plevela ter globoko zrahljamo. Dodamo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. Če za tla pravilno skrbite, torej ne hodite po gredah, jih ne prekopavate in jih preko celega leta pokrivate z zastirko, so vlažna, prhka in rahla, polna humusa in brez plevelov ter tako rekoč pripravljena za sajenje.

Oskrba

Preko sezone tla pokrivamo z zastirko, da preprečimo rast plevelov in jih ohranjamo živa in vlažna. Prvo leto poganjkov ne režemo. Preko poletja naredijo šparglji ogromno listov, ki so potrebni, da se korenika napolni s hrano in dobi moč za naslednje leto. Pozno jeseni listje porumeni in se posuši. Sama listje pustim čez zimo in ga porežem šele spomladi.

Spomladi tla z vilami razrahljamo in odstranimo morebitne plevele. Ob rahljanju dodamo kompost.

Pobiranje pridelka

Če smo sadili kakovostne korenike, bomo poganjke rezali že naslednje leto. Prvo leto rezanja režemo poganjke največ dva tedna. Drugo leto režemo še dva tedna dalj, torej štiri tedne, vsa naslednja leta pa rezanje potegnemo na osem tednov. Po osmih tednih pobiranje prenehamo, saj mora rastlina razviti tudi listje, da se korenine nahranijo. V nasprotnem rastlino preveč izčrpamo in bo pridelek mnogo slabši ali pa ga sploh ne bo.

Poganjke režemo, ko so veliki od 20 do 30 cm in debeli vsaj kot svinčnik. Šparglje je najbolje rezati zjutraj, ko so tla in ozračje še hladni, z ostrim nožem, tik ob tleh. V hladilniku jih hranimo zavite v vlažno krpo do 5 dni.

PREBERITE ŠE: Največje norosti, ki so jih povzročili šparglji