Zakaj pravzaprav časopisi, vremenarji in vrtnarski strokovnjaki s toliko »strahospoštovanja« čakajo na tri mrzle vremenske svetnike in deževno Zofko, ki pride za njimi, 15. maja?

Od kod prihaja izročilo

Ker so svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo od 12. do 14. maja, del starega vremenskega izročila, ki so ga ljudje dolga stoletja jemali zelo resno. V vinogradih so celo kurili ognje, da bi pridelek zaščitili pred pozebo. Čeprav statistika zadnjih desetletij priča, da so na te dneve zabeležili na eni strani nadpovprečno mrzlo vreme in na drugi strani ekstremno vročino, izročilo ni iz trte izvito. Ljudje so se prepričali, da je lahko vreme v tem času zelo nestanovitno in hladno, da so mogoči prehodi iz ene temperaturne skrajnosti v drugo, da lahko temperature padejo pod ničlo, da lahko celo zapade sneg … Danes po zaslugi meteorološke službe in spremljanja zračnih mas z vremenskimi sateliti vemo, da naše kraje še lahko dosežejo izrazitejše ohladitve zaradi prodora polarne zračne mase v našo geografsko širino. Pozneje so manj verjetne.

Takšna zaščita v pretirtano mrzlih majskih dneh paradižniku ne bo koristila. Korenine potrebujejo topla tla, pod nepredušno zaščito pa bo za nadzemni del preveč vlage. Foto: Sophiecat/Shutterstock

Tisto, česar nam danes ni treba jemati prav resno, so pričakovanja, da bo do sprememb prišlo natanko na rojstne dneve imenovanih vremenski svetnikov.

Kot vidimo letos, so ledeni, v delu Slovenije pa tudi precej mokri možje« pohiteli že en teden bolj zgodaj, takoj po prvomajskih praznikih. Ponekod so se jutranje temperature spustile le na nekaj stopinj nad ničlo, v povprečju pa so dnevne padle za 10 do 14 stopinj Celzija. Kot pravijo vremenoslovci, prav hitrega izboljšanja in tudi poslabšanja vremena ne gre pričakovati, verjetnejši bodo še naprej nestanovitni dnevi, verjetno brez pozebe.

Kako se na ohladitev odzovejo rastline

Zakaj potemtakem opozorila, da plodovk, kot so paradižniki, jajčevci, paprike, čiliji, kumare, lubenice, melone, pa tudi sezonskih cvetlic za okras balkonov, pa tulsi in še katere vrste bazilike ne sadimo pred ledenimi možmi in deževno Zofko? Le zato, da bi se ljubiteljski vrtnarji v trgovinah s sadikami lepše porazdelili?

Ne, pač pa zato, ker pomenijo temperaturni skoki za rastline na vrtu velik šok. Ni treba, da pomrznejo, zadostuje, da zastanejo v rasti, se »skrčijo« same vase, dobijo po listih vijolični nadih, ki priča, da jim ne gre dobro, in da postanejo z zmanjšanjem vitalnosti občutljivejše za bolezni in zanimivejše za škodljivce. Temperaturni odkloni navzgor ali navzdol jim najpogosteje preprečijo, da bi izkoristile hranila, ki so v tleh sicer na razpolago. Pa dežna popotnica takoj po sajenju prav tako ni v prid zdravju njihovih listov.

Mnoge rastline za v okrasno korito so na prostem srečne šele, ko se temperature ustalijo nad 15 stopinjami, takšne so denimo tudi sladki krompir in mlečki.