Vrtnarski nasveti: Kako vzgojiti zelenjavo v visokih gredah

Vrtnine, ki jih posadimo v visoko gredo, imajo na voljo omejene vire hranil, zato je dobra priprava zemlje še toliko pomembnejša. Najprej moramo poskrbeti, da vsebuje dovolj organske snovi. Z njo namreč zagotovimo zračnost in odcednost, saj organska snov povečuje pore med talnimi delci. Poleg tega delci delujejo tudi kot zalogovnik vode in hranilnih snovi. Ker se ne izperejo tako hitro, so hranila dlje do­stopna rastlinam. Torej so tla, ki so bogata z organsko snovjo, zračna in rahla. Ravno to pa je razlog, da nam zemlje v visokih gredah ni treba prekopavati, ampak jo spomladi le prerahljamo. V visoki gredi tako kot na vrtu pa poteka razgradnja organske snovi, zaradi česar se zemlja poseda. Zato jo moramo pred novo vrtnarsko sezono dodati. Pri izbiri zemlje, ki jo bomo uporabili v visoki gredi, pa bodimo še posebej pozorni – če je slabe kakovosti, lahko vsebuje škod­ljivce in si z njo nevede nakopljemo nepotrebne težave.

Setveni koledar – marec 2025

Rastline potrebujejo hranila za rast in razvoj

Rastline v visokih gredah vsa hranila črpajo iz vrhnjih plasti zemlje. Zato je toliko bolj pomembna preudarna izbira organskega gnojila. Z rednim gnojenjem bomo poskrbeli za kakovosten razvoj pridelka. Najprimernejša gnojila so tista z visoko vsebnostjo organske snovi, saj tako ob gnojenju tla bogatimo tudi z organsko snovjo. Če uporabljate domača organska gnojila (npr. domač hlevski gnoj), preverite, da niso v njih škod­ljivci. Ličinke strun se kaj hitro na grede prinesejo skupaj s hlevskim gnojem. Glavno gnojenje opravimo spomladi, preden posadimo glavne posevke. Pozneje v rastni sezoni pa moramo še redno dognojevati, da zagotovimo dovolj hranil za plodove.

Visoke grede čim bolje izkoristimo – ob rob sadimo nižje rastline, na sredino višje. Foto: Plantella

Kolobar in mešani posevki

Na visokih gredah veljajo enaka priporočila kot za sajenje na vrtne grede. Pri načrtovanju posevkov moramo upoštevati kolobar. Ker imamo na visokih gredah lažji dostop do obdelovalne površine in ne potrebujemo prostora za poti, lahko rastline rastejo gosteje skupaj. Kolobarimo med glavnimi posevki – torej tistimi, ki bodo na naši visoki gredi večino leta – to so lahko paradižnik, brokoli ali cvetača, por in fižol. Pred glavnim posevkom lahko posejemo vrtnine s krajšo rastno dobo – npr. primerne sorte solat, redkvico, rukolo ... Če so vrtnine prezim­ne, jih lahko posejemo že jeseni in pridelek pobiramo vse do pomladi, za ta namen običajno posejemo prezimne sorte radiča, motovilec ali špinačo. Tako bomo visoko gredo res dodobra izkoristili. Pri setvi in sajenju vrtnin se odločimo za mešane posevke. Pri tem se ravnamo po načelu dobrih sosedov, tako nam bosta obe vrtnini dobro uspevali. V primeru kolobarja je mešani posevek načrtovan za prvo leto – skupaj bosta rasla paradižnik in solata. Oba sta dobra soseda, pod rastlinami paradižnika je dovolj prostora za rast solate, ki bo tla tudi zastirala, zato bomo imeli manj dela s plevelom. Namesto solate bi lahko med paradižnike posadili baziliko. Z zelišči se nam odpre veliko novih možnosti za načrtovanje mešanih posevkov, prav tako so v visokih gredah zelo dobrodošla, saj delujejo repelentno proti škodljivcem.

Loki in koprena so pripravljeni, da bomo ob napovedi nizkih temperatur zaščitili vrtnine. Foto: Plantella

Prva pomoč za zelenjavo

Zadnja leta so pomladni meseci zelo nepredvidljivi, saj sta tudi konec aprila še mogoča mraz in sneg. Da nas vreme ne bo presenetilo, na visoke grede namestimo loke, čez katere bomo lahko napeli kopreno, poleti pa protitočno mrežo. Zalivamo s tekočim organskim gnojilom z dodanimi amino­kislinami, ki rastlinam pomaga v stresnih situacijah in k hitrejši regeneraciji po samem stresu. Od presajanja naprej jih tedensko krepimo s pripravki na osnovi njivske preslice in tako na naraven način poskrbimo, da bodo manj dovzetne za bolezni.