Vrtnarski nasveti: Zaščita in dozorevanje zelenjave v deževnem poletju

Vlažno vreme, kot je zadnje čase pogosto, je idealno za razvoj najrazličnejših rastlinskih bolezni. Priporočljivo je, da rastline zato krepimo z naravnimi pripravki na osnovi njivske preslice, ki so bogati s silicijem. Silicij namreč ojača celične stene in tako otežuje oz. preprečuje okužbo rastline z boleznimi. Rezultat rednega vsakotedenskega škropljenja z omenjenimi pripravki so zdrave in odporne vrtnine. Kaj pa storiti, ko pogosto dežuje in se preventivna sredstva prehitro izperejo? V takih primerih moramo poseči po drugi vrsti naravnih pripravkov. Uporabimo naravne sovražnike rastlinskih patogenov. Da, tudi bolezni imajo svoje škodljivce in bolezni. Oomiceta, tj. glivi podoben organizem, Phytium oligandrum povzročiteljem rastlinskih bolezni jemlje kisik in hranila ter tako zatre razvoj bolezni na rastlini.

PREBERITE ŠE: TO JE NAJBOLJŠI ČAS V DNEVU ZA ZALIVANJE VRTA

Poskrbimo, da ne bo škodljivcev

Različni škodljivci povzročajo različno škodo. Zagotovo veste, kakšna sta solata in zelje, če ju pravi čas ne zaščitite pred polži. Enako velja za uši na fižolu in čebulo, pri kateri nismo pravi čas nastavili rumenih lepljivih plošč. Za zdrav in obilen pridelek domače zelenjave moramo vrtnine ščititi od presajanja sadik in vse do zadnjega pobranega pridelka. V pomoč so nam lahko različna sredstva. Naravna sredstva, ki so izdelana iz izvlečkov timijana in brina, insekte preženejo, preden lahko povzročijo škodo. Lahko pa uporabimo tudi naravne insekticide. Rastlina dalmatinski bolhač slovi po vsebnosti piretrina, snovi, ki deluje insekticidno, hkrati pa je naravnega izvora. Pri takšnem pripravku moramo biti pozorni na čas nanašanja – škropimo v večernih urah, ko na vrtu ni več čebel in čmrljev. Prav tako bodimo pozorni, da s sredstvom škodljivca zadenemo oz. se ga dotakne – le tako bo učinkovito. Za zatiranje polžev pa so zadnje čase na preizkusu vsi mogoči pristopi. Od različnih zastirk, doma izdelanih repelentov do ročnega pobiranja in potresanja soli ali apna. Kaj od tega je zares učinkovito, presodite sami, večina pa na koncu poseže po dobro znanih vabah v obliki modrih granul. Vaba je tudi do 14 dni odporna proti dežju, kar je ob pogostih padavinah še kako dobrodošlo. Zaradi naravne sestave in osnove iz železa jo lahko uporabljamo v ekološki pridelavi vrtnin ter je za domače živali in koristne organizme neškodljiva.

Zagotovimo potrebna hranila

Slabo prehranjene rastline so lahek plen tako za različne škodljivce kot bolezni. Ker pa za sprejem hranil potrebujejo tudi vodo, je za poletno dognojevanje priporoč­ljiva uporaba tekočih gnojil. Gnojenje naj bo uravnoteženo in prilagojeno potrebam rastline. Tako plodovke poleti dognojujemo tudi s kalcijevim gnojilom, ker rastlina sama ne zmore kakovostno prehraniti velikega števila plodov. Prednost tekočih gnojil je tudi možnost foliarne uporabe, kar je zelo priročno, ko rastline kažejo hudo pomanjkanje enega ali več hranil ali so zaradi različnih dejavnikov zelo oslabljene.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: VRT IN POČITNICE

Pripravimo jih na stres

Poletni dejavniki, ki so pogost razlog za oslabljenost vrtnin, so zlasti take in drugačne vremenske neprilike. Na eni strani je poletna vročina s pomanjkanjem padavin, na drugi prevelika količina padavin in ne­urja. Kako vrt pripraviti na eno in drugo skrajnost?

Voda je za rastline nujna – ko je primanjkuje, najprej ovenijo, če ne ukrepamo, se nato posušijo. Kroženje vode od korenin skozi liste v zrak je ključnega pomena tudi za sprejem hranil. Rastlina skupaj z vodo sprejme hranila, če pa se vodni stolpec prekine, se prekine tudi dovod hranil. Razvejan koreninski sistem je zato zelo pomemben. Ob vsakodnevnem zalivanju se koreninski sistem ne razraste dovolj in je zato rastlina zelo občutljiva na pomanjkanje vode. Ko pa zalivamo redkeje in takrat obilneje, se koreninski sistem razraste in okrepi. Tako bo rastlina manj dovzetna za pomanjkanje vode. Na sušo pa jo pripravimo tudi z dodajanjem vitaminov in aminokislin, ki še dodatno spodbujajo rast korenin.

Morske alge, vitamini in aminokisline

Gnojila iz morskih alg ali z dodatkom vitaminov in aminokislin so nadvse primeren način, kako rastline pripraviti na prihajajoči stres. Morske alge delujejo kot biostimulator, torej spodbujajo rast in razvoj rastlin. Prav tako spodbujajo naravno odpornost proti različnim stresnim dejavnikom, kot je recimo vročina. Vitamini in aminokisline pa imajo na rastline enak učinek kot prehranska dopolnila za nas. Pripomorejo k boljši pripravljenosti na stres in regeneraciji po njem. Rastlinam zato letos zagotovimo vsa potrebna hranila in prehranska dopolnila, da bodo kar najbolje pripravljena na nepredvidljivo poletno vreme.