Vrtnarski slovarček za začetnike, 1. del

24. 4. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock

gnojenje, prekopavanje, rahljanje, zastirka, redčenje, greben

Odločili ste se, da boste začeli vrtnariti, nakupili osnovno orodje, vleče vas v vrtnarijo po seme in sadike, a prej morate opraviti še s kakšno zadrego. Med drugim je treba ukrotiti grablje, da bodo ubogale, in se spoprijeti s pogosto slišanimi, a ne čisto jasnimi vrtnarskimi izrazi. Tem se posvečamo v nadaljevanju.

Priprava gredic

Priprava gredic za setev semena in sajenje sadik je pomembno opravilo pred začetkom nove vrtnarske sezone ali pozneje, ko že poberemo prve vrtnine. Pomembno je, da so gredice rahle, očiščene plevelov in preskrbljene z zalogo hranilnih snovi za rastline. Klasični način pomladanskega prekopavanja z vilami in drobljenja grudic čedalje pogosteje nadomešča zgolj rahljanje z vilami tam, kjer je bila zemlja vse leto, tudi čez zimo, prekrita z zastirko, ki preprečuje zbijanje tal. Če gredice jeseni niso bile pognojene s hlevskim gnojem, jih spomladi obogatimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Od opisanega se nekoliko razlikuje priprava gredic povsem na novo.

Okopavanje, rahljanje

Med rastno sezono imata plitvo okopavanje (z motiko) ali rahljanje (s tri- ali večzobim ročnim rahljalnikom) zemlje okoli vrtnin zelo velik pomen. Z njim poskrbimo za zračnost tal in boljše zadrževanje vode v njih, kar rastlinam omogoča boljši sprejem hranil. Rastline se na okopavanje tal hitro odzovejo z bujnejšo rastjo. Da bi jih lahko okopavali, pa sta potrebna sejanje v vrstice in dovolj velika razdalja med rastlinami. Med okopavanjem in rahljanjem tudi populimo morebitni plevel.

Organska gnojila

V vrtovih je priporočljiva uporaba naravnih, organskih gnojil, ki tla rahljajo in z vsebnostjo razpadlih organskih snovi povečujejo količino humusa. Priporočljiva organska gnojila so odležani (ne svež) hlevski gnoj z ekoloških kmetij, domači kompost, vkopana zastirka ali rastline za zeleno gnojenje (npr. detelje idr.), ki jih vkopljemo v tla. Vsa organska gnojila se razkrajajo s pomočjo mikroorganizmov v tleh. To poteka počasi, čez vso sezono, pri hlevskem gnoju celo tri leta, zato se hranila iz tal ne spirajo. Kupljena organska gnojila so večinoma izsušena (v peletih) ali v obliki komposta. Za vrtnine ne kupujmo organskih gnojil za okrasne rastline, saj niso preverjeno neoporečna.

Mineralna gnojila

Mineralna gnojila so pridobljena v industrijskem postopku, so lahko topna, rastlinska hranila iz njih se ne sproščajo tako postopoma kot pri organskih gnojilih. Če prekoračimo priporočene količine, se spirajo v podtalnico. V vrtu jih uporabljamo le izjemoma, saj ne prispevajo k ohranitvi kakovostne strukture zemlje. Uporabimo jih, če analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed hranil. Pri mineralnih gnojilih je vedno navedena vsebnost osnovnih rastlinskih hranil (N - dušik, K - kalij, P - fosfor) in mikrohranil. To so bodisi kemični elementi ali spojine.

Dognojevanje

S tem izrazom označujemo dodajanje gnojil med rastno sezono. Če gnojimo z organskimi gnojili, je dognojevanje je na vrtu le redko potrebno, saj se hranila iz njih sproščajo postopoma. Zastoj v rasti med sezono je največkrat posledica ekstremnih temperatur, suše in drugih stresov. Če že, bolj »lačne« vrtnine, kot so plodovke (paradižnik, jajčevci, paprike …) in kapusnice, na vrtu dognojujemo s tekočim gnojilom (prevrelka, brozga), v katerem smo namakali gabez ali koprive, ali kupljenim tekočim gnojilom iz morskih alg.

Kolobar

Drug izraz za vrtni kolobar je vrstenje vrtnin. Temelji na tem, da pride na isto gredico vrtnina šele čez nekaj let. Za vrtove zadošča trileten kolobar. Pri njem rastline glede na potrebe po hranilih razdelimo v tri skupine, vsako leto pa s hlevskih gnojem pognojimo le tretjino vrta, tako da pride isti del na vrsto vsako tretje leto. Na pravkar gnojeni del sadimo najpožrešnejše vrtnine (kapusnice, plodovke), na lani gnojene manj zahtevne (korenovke, por), najskromnejše (stročnice, čebula, česen) pa na tretji, dve leti nepognojeni del. Kolobar ni pomemben le zaradi količine hranil, temveč tudi zato, da se izognemo škodljivcem in povzročiteljem bolezni, ki lahko ostanejo na gredicah.

Greben

Z grebeni se na vrtu najpogosteje srečamo pri krompirju, ko rastline v vrstah okopljemo in spodnji del osipamo. Tla tako prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Nekatere rastline pa sadimo na že pripravljene grebene, predvsem tiste, ki so zelo občutljive na zastajanje vode v tleh in na koreninske bolezni, saj je v grebene nasuta prst rahla in bolj prepustna. Na grebene pogosto sadimo jagode in maline. Grebene lahko pokrijemo z zastirko.

Zastirka

Zastirka je plast organskega materiala, s katero prekrijemo gredice oz. tla okoli vrtnin. Najpogosteje je iz sena, slame, ostankov vrtnin, okrasnih trajnic, populjenega plevela, ki še ne semeni, drobnejših olistanih vejic  ali zdrobljenega vejevja. Zastirka za polovico zmanjša izhlapevanje, prepreči zbijanje tal in varuje talne mikroorganizme, od katerih je odvisna rodovitnost zemlje.

Redčenje

V zelenjavnem vrtu pomeni redčenje puljenje pregosto posejanih vrtnin. Najpogosteje redčimo korenček in druge sejane korenovke. V slovenskih vrtovih je pogosto tudi redčenje spomladi posejane solate. Rastlinice solate, ki jih pri redčenju čim bolj previdno izpulimo, lahko kot sadike posadimo drugam ali pa jih pojemo kot berivko. Pri vseh rastlinah je pomembno, da posevek redčimo, ko je suh, v nasprotnem primeru bomo pospešili prenašanje glivičnih bolezni.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE