Zakaj sadno drevo ne rodi

Mlada sadna drevesa prva leta po sajenju enoletnih sadik ne rodijo, v tem času se jim ob pomoči vzgojne rezi oblikuje oblika in zrastejo ogrodne veje: drevesa na šibkejših podlagah stopijo v rodnost že po treh letih, medtem ko je na sejancih na polno rodnost treba čakati tudi po desetletje, pravi Roman Mavec.

Cvetna gniloba ali monilija

Najprej se moramo vprašati, ali je drevo cvetelo. Če cvetenje ni izostalo in gre za marelico, češnjo ali slivo, je po Mavčevih besedah razlog skoraj gotovo glivična bolezen cvetna monilija, ki naredi največ škode pri koščičarjih. Ko je drevo enkrat okuženo se bolezni ne moremo več znebiti, zaščita je le preventiva. Več o zaščiti pred cvetno monilijo preberite v prispevku Cvetna monilja.

Napačno obrezovanje

Če je drevo spomladi ni cvetelo in ima ogromno kvišku štrlečih enoletnih poganjkov, ki dosegajo skoraj meter, pomeni, da smo ga preteklo leto preveč obrezali. Če ga želimo namreč na silo zmanjšati in to ni prilagojeno podlagi, na kateri raste, požene kvišku obilo nerodnih vej. V takem primeru porabi več hrane za tvorbo nerodnega lesa kot za cvetove. Podobno bomo najbrž rezali letos, z rigorozno rezjo pa bomo odstranili večino že tako redkih cvetnih brstov. Rešitev je, da začarani krog prekorenite rezi prekinemo, drevesu pustimo več velikosti, in upogibamo mlade poganjke v vodoravni položaj, saj to spodbuja tvorbo cvetnih brstov za prihodnje leto.

Preslabo založno gnojenje

Razlog, da drevo ne daje sadežev, je lahko tudi to, da smo ga pri sajenju premalo pognojili na zalogo. Ustrezno hranilo bi morali namreč dodati v sadilno jamo. Dognojevanje z vrha namreč ne zadostuje, saj predvsem hranili fosfor in kalij (v nasprotju z dušikom) zelo počasi prodirata v globino.

Nerodna sadika

Izjemoma, a zelo redko se tudi lahko zgodi, da smo posadili nerodno sadiko. Takšna bi bila, če bi podlago cepili s cepičem s prav tako nerodnega drevesa; pri sadiki, kupljeni v drevesnici, pa se nam to skoraj ne more zgoditi.