Za zaščito dvoživk so prostovoljci premalo

Na njem je bila tematika podrobno predstavljena v obliki predavanj (vrstna pestrost dvoživk, zakonodaja, analiza doslej izvedenih varstvenih ukrepov na slovenskih cestah), udeleženci so predstavili različne pobude prenašanja dvoživk po Sloveniji, primere dobre prakse iz tujine, definirali glavne probleme ter predlagali spremembe, ki bi pripomogle k izboljšanju razmer. Medtem ko je pri gradnji novih cest poskrbljeno za prehode, namenjene posameznih skupinam živali, so po besedah Davida Stankovića iz društva problematične zlasti obstoječe ceste in njihove obnove.

Klub množičnemu odzivu prostovoljcev, ki se udeležujejo akcij prenašanja dvoživk na črnih točkah, ta ne zadostuje, saj je problem kompleksen. Izvajanje akcij med drugim zahteva postavljanje začasnih zaščitnih ograj, pridobitev dovoljenj, hiter pretok informacij itd. Po tehnični plati obstajajo različne možnosti zaščite: stalne zaščitne ograje in podhodi pod cestami; začasne ograje in prenašanje živali v času selitev; opozorilni in preventivni ukrepi, kot so postavljanje tabel in informiranje voznikov.

Med najpomembnejšimi predlogi udeležencev (navzočim strokovnjakom so se pridružili predstavniki krajinskih parkov, Zavoda RS za varstvo narave in lokalnih skupnosti, posvet pa je sofinancirala MO Ljubljana) pristojnima ministrstvoma za okolje in prostor ter za infrastrukturo so tako, da se v upravljaje in vzdrževanje javnih cest vključijo ukrepi za varstvo dvoživk; postavitev trajnih ograj in podhodov zanje; vzpostavitev javno dostopnega portala s črnimi točkami za dvoživke in omilitvenimi ukrepi, ter določitev, katere službe omenjenih ministrstev so pristojne za izvajanje zaščitnih ukrepov.