Pri načrtovanju arhitekturnega projekta se mnogi soočajo z vprašanji o času izvedbe in stroških. Kot poudarja arhitekt Matija Berčič, se postopki bistveno razlikujejo med novogradnjo in prenovo. Medtem ko pri novogradnji projektant uživa večjo svobodo, je pri prenovi potrebno prilagajanje obstoječemu stanju, kar lahko pomeni tudi nepredvidene stroške. Arhitektka Mateja Katja Vrtovec Jerančič opozarja, da je pri prenovi cena pogosto fleksibilna, saj se lahko pojavijo nepredvidena dela, ki povečajo proračun za približno 20 %.
Razvoj arhitekturnega projekta zahteva sistematičen pristop. Kot pojasnjujeta arhitekta, je prvi korak ogled lokacije in natančne izmere obstoječega stanja. Sledi izdelava idejnih zasnov, pri čemer arhitekti upoštevajo naročnikove želje, a hkrati predlagajo optimalne rešitve.
Pri prenovi zelo težko določiš ceno, približno 20 % je vedno nekih nepredvidenih del.
Za lažjo predstavo o končnem izgledu se pripravi kolaž referenčnih materialov, kasneje pa tudi 3D-modeli in renderji. V nadaljevanju se izdelajo izvedbeni načrti, ki vključujejo gradbene, elektro in strojne instalacije ter mizarske načrte. Na koncu pride na vrsto dekoracija in izbira tipske opreme.
Oblikovanje cene projektne dokumentacije je kompleksen proces. Kot pojasnjujeta sogovornika, je cena odvisna od velikosti in zahtevnosti projekta. Ponudbe so individualne, saj se interier in arhitektura močno razlikujeta. Pri tem je treba upoštevati tudi obseg načrtov – nekateri naročniki se odločijo zgolj za idejni projekt, drugi želijo tudi izvedbene načrte.
Kar zadeva časovni okvir, se pri individualni hiši postopek začne s pripravo projektne naloge in geodetskega načrta. Sledi preverjanje izvedljivosti in izdelava idejne zasnove, ki lahko vključuje več variant. Pridobivanje gradbenega dovoljenja lahko traja od enega meseca do enega leta, odvisno od kompleksnosti in odzivnosti upravnih enot. Po pridobitvi dovoljenja je treba izdelati še projekt za izvedbo, kar običajno traja dodatna dva meseca.
Mislim, da imamo Slovenci v DNA-ju to, da se vsi spoznamo na vse in da je zelo težko iti mimo tega.
Zasnova novogradnje v grobem traja približno eno leto, zasnova interierja pa dobre tri mesece. Arhitekta ob tem opozarjata, da je temu treba prišteti še čas, da pri izbranem arhitektu pridete na vrsto.
Kot poudarita arhitekta, je pri celotnem postopku pomembna tudi pravilna izbira arhitekta. Opozorita, da je dobro, da ima izvajalec tudi izkušnje izvedbe, ne samo idejnih zasnov. »Če ima izvajalec za seboj že kilometrino izvedbe, tudi stvari vidi drugače, predvidi več zapletov, ki jih reši že vnaprej, kot pa nekdo, ki mogoče dela bolj idejno, deluje samo v virtualnem svetu, se pravi na papirju oziroma dandanašnji v 3D modelu. Realnost pa ne prenese vsega.«
V Sloveniji pogosto opazimo podobne interierje, kar je delno posledica trendov in dostopnosti določenih materialov. Arhitekti se srečujejo z naročniki, ki imajo jasne želje, a včasih brez celostne vizije. Kot pravi Berčič, Slovenci pogosto mislimo, da se spoznamo na vse, kar lahko oteži proces projektiranja. Zato je ključno, da naročniki arhitektom omogočijo vsaj delno kreativno svobodo, saj lahko tako ponudijo bolj funkcionalne in estetsko dovršene rešitve.
Podobno kot v modi je tudi v arhitekturi, sploh v interierju – tudi tu so modne muhe, ki morda ne pašejo v vsak prostor, tako kot vsaka modna muha ne paše na vsako telo.
Opremljanje brez strokovne pomoči lahko privede do številnih težav. Ena izmed najpogostejših napak je zaletavost, izpostavlja Mateja Katja Vrtovec Jerančič. Druga stvar je slepo sledenje trendom, poudarja Berčič. »Podobno kot v modi je tudi v arhitekturi, sploh v interierju – tudi tu so modne muhe, ki morda ne pašejo v vsak prostor, tako kot vsaka modna muha ne paše na vsako telo.«
Več o delu arhitektov, najpogostejših zmotah ter o tem, ali arhitekt res podraži projekt, izveste v aktualnem Deloindom podkastu, ki mu lahko prisluhnete na naši spletni strani ali YouTube kanalu. Vabljeni k poslušanju!