Nova podoba Plečnikove trafike na Prešernovem trgu

V Plečnikovem letu, ki oznamuje 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mesto Ljubljana v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovilo Plečnikovo trafiko v neposredni bližini Tromostovja, ki je bila grdo porisana z grafiti, in jo do marca prihodnje zaupalo v upravljanje Muzeju in galerijam mesta Ljubljana, potem pa bo ta spet služila prvotnemu namenu. Med bienalom oblikovanja BIO 27 služi kot eno od prireditvenih prizorišč, kot informacijska točka arhitektove zapuščine in razstavni prostor za izdelke skupin, ki sodelujejo v spremljevalnem programu BIO. Ob sobotah je v trafiki začasna (pop-up) trgovinica, kjer je mogoče razstavljene izdelke tudi kupiti.

»Kamnita« šatulja iz gobjega micelija

Ker so se mi zdele trajnostne zamisli ustvarjalnega laboratorija Krater, ki deluje v opuščeni gradbeni jami za ljubljanskim Bežigradom, tam, kjer je nekoč stala Topniška vojašnica, izvirne, a malce abstraktne, sem že nekaj časa načrtovala ogled njihove dejavnosti v okviru odprtih vrat, ki jih člani za vse radovedneže odprejo ob torkih popoldne. A pridih abstraktnosti je izpuhtel tisti hip, ko sem julijsko soboto pred Tromostovjem »trčila« v stojnico s filigranskimi okrasnimi lončki iz zlate rozge, japonskega dresnika in akacije oz. navadne robinije, ki pri nas veljajo za invazivne rastline. Presenečenje: šatuljica, za katero sem bila prepričana, da je iz kamna, je bila na dlani lahka kot dih, saj je narejena iz gobjega micelija, sivkasti pladenj z videzom štokanega lipiškega marmorja pa iz lesa navadne robinije. Keramične vaze in čajne skodelice z videzom glede materiala niso zavajale, a so mi zbudile apetit – kot da bi pravkar prilezle iz babičine »mašince« za kekse. (Mimogrede: izdelke Kraterjevih članov bo v Plečnikovi trafiki mogoče spet kupiti 27. avgusta).

Kaj je Krater in kdo ga predstavlja?

V skoraj tri desetletja zapuščeni gradbeni jami sredi Bežigrada se je razvil edinstven urbani ekosistem, preraščen z invazivnimi rastlinami. Pred dvema letoma je v njem začel nastajati Krater – laboratorij za oblikovanje izdelkov in projektov, ki jih povezuje problematika invazivnih rastlin.  V njem sodelujejo društvo Trajna, društvo prostoRož, Društvo za permakulturo Slovenije, Agrodivizija, Zavetišče za zavržene rastline, oblikovalec Rok Oblak in permakulturnik John Buscarino. Skupina preizkuša načine za regeneriranje degradiranega urbanega zemeljskega površja in razvija materiale, izdelke in storitve za humano tehnologijo prihodnosti. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.

!!galerija!!

V Kraterju, ki je dobil ime zaradi oblike gradbene jame, iz katere so, preden jo je zavzela narava, odvažali gramoz za prodajo, imajo tri mobilne proizvodne postaje – delavnico za izdelavo papirja, lesno delavnico in mikolaboratorij (za gobe), v katerih preizkušajo tehnologije za predelavo invazivnih rastlin (najpogostejše so navadna robinija, japonski dresnik in zlata rozga), poleg dnevov odprtih vrat pa prirejajo tudi delavnice. Junija je v okviru bienala oblikovanja BIO 27, katerega program se odvija do oktobra, v Kraterju potekala delavnica gradnje z zbito zemljo.

Krater in Kiosk Outsider v izboru za Evropsko nagrado za urbani javni prostor
V ožji izbor 20 del za Evropsko nagrado za urbani javni prostor Public Space sta se uvrstila dva slovenska projekta, oba iz prestolnice. To sta Krater in Kiosk Outsider. Kiosk Outsider je projekt oživitve Plečnikove trafike na Vegovi ulici v Ljubljani, nasproti Narodne univerzitetne knjižnice, za katero se je angažiralo uredništvo arhitekturne revije Outsider. Opečna trafika valjaste oblike, ena od treh ljubljanskih trafik, ki jih je v prvi polovici 20. stoletja zasnoval Jože Plečnik, je do lanskega leta samevala zaprta, uredništvo Outsiderja pa jo je spremenilo v prostor za različne kulturne dogodke in pogovorna srečanja.