
1. Sprememba metodologije obračuna omrežnine
Eden ključnih razlogov za manjše zanimanje za toplotne črpalke je nova metodologija obračuna omrežnine pri elektriki. Pri slovenskem proizvajalcu toplotnih črpalk Kronoterm opažajo, da je sprememba pri mnogih kupcih vzbudila negotovost. "Ljudje se bojijo investirati v energetsko učinkovitejše rešitve, saj jih nova metodologija kaznuje namesto spodbuja," so poudarili.
Najbolj očiten upad povpraševanja so zaznali po prejemu prvih računov za električno energijo. "Stroški, povezani z omrežnino, so se povišali tudi za podjetja. Decembra 2024 so bili ti stroški za skoraj 50 % višji kot decembra 2023, kar pomeni letno podražitev med 12.000 in 16.000 evrov," so dodali pri Kronotermu.
2. Umetno visoko povpraševanje v času pandemije
V podjetju Ream, ki zastopa tuje proizvajalce toplotnih črpalk, ocenjujejo, da je bil lanski upad med 40- in 50-odstoten v primerjavi s predhodnim letom. "Med pandemijo se je povpraševanje povečalo, zdaj pa se trg vrača v predkoronsko stanje," so pojasnili.
3. Zamude v dobavnih verigah
V letih 2021 in 2022 so bile dobavne verige močno obremenjene, kar je privedlo do zamud pri dostavi naprav. Leta 2023 so se te naprave končno dostavile končnim uporabnikom, kar je zmanjšalo trenutno potrebo po novih naročilih.
Pri Kronotermu so opazili, da je povpraševanje po njihovih izdelkih na tujih trgih v porastu, medtem ko doma upada. Podobno opažajo tudi pri slovenski podružnici podjetja Vaillant, kjer so zaznali kar 50- do 60-odstotni padec povpraševanja v EU.
Eden izmed dejavnikov upada je tudi večja zaloga pri poslovnih strankah. Zaradi pomanjkanja tehničnega materiala v letu 2023 so podjetja povečale naročila, kar je v letu 2024 privedlo do presežnih zalog in manjše potrebe po novih nakupih.
Poleg spremenjene metodologije obračuna omrežnine na trg vplivajo tudi:
V prihodnosti bo ključna stabilnost regulativnega okolja, saj bodo le jasne in predvidljive energetske politike lahko ponovno spodbudile zaupanje potrošnikov v toplotne črpalke. Proizvajalci se medtem osredotočajo na inovacije in nove tehnologije, ki bodo zmanjšale odvisnost od trenutnih energetskih nihanj.
Upad povpraševanja po toplotnih črpalkah v Sloveniji je posledica več dejavnikov, od regulativnih sprememb do tržnih nihanj. Kljub temu pa dolgoročno ostaja njihova uporaba ključna za energetsko učinkovito prihodnost. Kako bo trg reagiral na spremenjene razmere, bo odvisno od ukrepov, ki jih bodo sprejeli odločevalci in proizvajalci v prihodnjih letih.