Projekt skupinskega nakupa je namenjen vsem zainteresiranim, ki razmišljajo o nakupu toplotne črpalke, a so v dilemi, če je to res pravi način ogrevanja za njih, ali pa ne vedo, katerega ponudnika izbrati ter kako se nakupa sploh lotiti. Zveza potrošnikov bo zainteresiranim omogočila nakup naprav, ki so bile dobro ocenjene na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij.
Barbara Primc, energetska strokovnjakinja pri ZPS, pojasni: »Skupinski nakupi so za potrošnike zelo dobrodošli, ker točno vejo, da bodo dobili preverjeno kakovostno napravo, da bo ves čas postopka – nakupa in montaže – nad tem bdela potrošniška organizacija ter da jim bo v primeru morebitnih težav - bodisi z montažo bodisi s ponudnikom - zveza potrošnikov stala ob strani.«
Prijave na skupinski nakup, ki so odprte od 14. januarja, so brezplačne in nezavezujoče. Primčeva razloži: »Potrošnik se prijavi v projekt in odda informacije o nepremičnini, v katero bi želel vgraditi toplotno črpalko, a to še ne pomeni, da mora napravo, ko bo znana ponudba, tudi kupiti. Šele ko bo prejel individualno ponudbo, se bo odločil, ali mu naprava ustreza ter ali bo napravo pri izbranem ponudniku tudi kupil.«
Pri ZPS pozivajo, da prijavo oddate čim prej, saj bodo zaloge naprav omejene. V drugi polovici marca boste prejeli vsa navodila in ponudbo skupinskega nakupa, ko bodo znani tudi točni modeli toplotnih črpalk, ki bodo na voljo. Do 31. maja imate nato čas, da za eno ali več naprav iz nabora pridobite individualno ponudbo, prilagojeno, glede na podatke, ki ste jih oddali ob prijavi.
V času projekta bodo pri ZPS organizirali tudi pet brezplačnih spletnih delavnic, ki bodo namenjene vsem potrošnikom, ne le tistim, ki bodo sodelovali v skupinskem nakupu, na njih pa bodo odgovorili na nekatera najpogostejša vprašanja, vezana na nakup in vgradnjo toplotne črpalke, njeno vzdrževanje in financiranje. Za naprave, kupljene v okviru skupinskega nakupa, je namreč mogoče pridobiti tudi subvencijo in/ali kredit Eko sklada, saj sta trenutno odprta kar dva javna poziva - 114SUB-OB24 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah ter 75OB24 ZURE za kreditiranje okoljskih naložb občanov.
V luči nedavnih sprememb pri obračunavanju omrežnin in vseh zapletov, ki so sledili, se marsikdo upravičeno sprašuje, ali je vgradnja toplotne črpalke sploh še smiselna. Slišati je bilo namreč kar nekaj kritik na račun novega sistema, da je krivičen do tistih, ki so že naredili korak k zeleni prihodnosti in vgradili toplotne črpalke, zdaj pa naj bi jih novi sistem omrežnin udaril po žepu.
»Dogajanje v zvezi z omrežninami na ZPS budno spremljamo in pripravljamo izračune. Dejstvo je, da je v medijih poplava informacij, takšnih in drugačnih izračunov in to slabo vpliva na potrošnike, ker ne vejo, komu verjeti,« opozarja Barbara Primc.
Pri ZPS še poudarjajo: »Pomembno je upoštevati, da nov sistem obračuna omrežnine daje veliko večjo utež obračunavanju moči kot energije. To pomeni, da ima lahko napačno izbrana obračunska moč negativne finančne posledice.«
Da novi sistem omrežnin ne bo bistveno vplival na zanimanje za toplotne črpalke, meni tudi vodja sektorja za nepovratna sredstva pri Eko skladu Vesna Černilogar. »V stavbah, ki so primerne za vgradnjo toplotnih črpalk, torej tiste, ki so ustrezno obnovljene ali nizkoenergijske, bo vgradnja toplotne črpalke še vedno primeren in smotrn način ogrevanja. Treba pa je prej izvesti določene ukrepe – toplotno izolacijo ovoja stavbe, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, torej stavbo pripeljati do nižje porabe.«
Da razlika med novim in starim sistemom omrežnin za uporabnike toplotnih črpalk ni tako drastična, potrjujejo tudi izračuni, ki jih je pripravil energetski svetovalec mreže Ensvet Matjaž Eržen. Pod drobnogled je vzel dva primera pred in po reformi omrežnin:
V obeh primerih je strošek ogrevanja po novem sistemu obračunavanja omrežnin res nekoliko višji, a so razlike izjemno majhne. Pri prvi, toplotno zaščiteni hiši (primer A), je razlika manj kot 10 evrov letno, pri drugi, toplotno slabo zaščiteni pa 85 evrov na leto.
Eržen je ob tem opozoril, da »toplotne črpalke vseeno niso čudežne naprave, ki bi samodejno zagotavljale učinkovito rabo energije in poceni ogrevanje. Če želimo, da bodo delovale učinkovito, je treba najprej zagotoviti ustrezne pogoje.« Poudarja še, da je pred izbiro nujno podrobneje analizirati ogrevalne potrebe objekta in ogrevalni sistem (predvsem temperaturni režim delovanja). »Dejstvo je, da električna energija zaradi sončnih elektrarn in zelenega prehoda izven ogrevalne sezone postaja vse cenejša, v ogrevalni sezoni pa vse dražja. Zato dolgoročno ne moremo računati na poceni električno energijo za pogon energijsko neučinkovitih toplotnih črpalk in tega se moramo zavedati ter ne računati, da nam bo vsako zimo politika pomagala zniževati stroške ogrevanja.«
Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev toplotnih črpalk (EHPA) je bilo v Evropi do sredine lanskega leta nameščenih nekaj manj kot 24 milijonov toplotnih črpalk, pri čemer je prodaja v prvih šestih mesecih padla za 47 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2023. Če bo letna prodaja ostala na ravni leta 2023 (tri milijone naprav na leto), bo v EU do leta 2030 vgrajenih okrog 45 milijonov toplotnih črpalk, kar je približno 25 odstotkov manj od ciljev EU.