Katera kritina najbolje prenese točo? Vodnik za varno izbiro

Pri družinskih hišah je kar nekaj rešitev, ki bodo vedno bolj aktualne. V članku navajamo najbolj smiselne, ki so tudi cenovno in okoljsko sprejemljive, saj so primerne za vse vremenske razmere, ne le ekstremne. Zelene strehe, zelene fasade, stavbe, dobro toplotno izolirane proti zimskemu mrazu in poletnemu pregrevanju, gradnja stavb v zemlji, uporaba deževnice in kurišče na drva kot rešilni čoln za ogrevanje bivališča ob večdnevnem izpadu električnega sistema. Pri toči in drugih vremenskih ekstremih je najbolj izpostavljena streha. V nadaljevanju zato predstavljamo različne tipe kritine in sestavov streh z vidika odpornosti proti toči.

Zanimivo in poučno je, da so vse stare kritine, ki danes veljajo za eksotične, odporne proti toči. To so recimo lesene skodle, ki so bile nekoč edina kritina alpskih dežel. Ali kamnite plošče, značilne za Kras, ki jih še vedno lahko vidimo v Štanjelu. Ali zelene strehe, značilne za nordijske dežele, ki se vse bolj uporabljajo zaradi vrste predno­sti s skupnim imenom trajnostna kritina. Slamnata streha pa je bila skoraj slovenski sinonim za podeželsko hišo povsod, kjer je raslo žito.

8 strešnih slojev nad mansardnim stanovanjem

Odpornost proti toči

Večkrat opozarjam, kako nujno je, da si pred odločanjem o čemerkoli pridobimo verodostojne informacije. To pa ni vedno mogoče, saj recimo uradne oznake, ki bi razlikovale različne kritine glede na odpornost proti toči, (še) ne obstajajo, niti v Sloveniji niti v Evropski uniji.

Pri izbiranju kakovostne kritine, odporne proti toči, nimamo na voljo ustreznih standardov, oznak ali certifikatov. Še najbližji so tisti, ki potrjujejo odpornost strešne kritine proti vetru. Označba CE in standardi EN so osnovni kazalci kakovosti, medtem ko specifične oznake razredov odpornosti proti toči ponujajo podrobnejše informacije o zmogljivosti materiala v ekstremnih vremenskih razmerah. Te oznake so v domeni proizvajalcev, zato je potrebna previdnost, saj so lahko le zavajajoča oglaševalska poteza. Označba CE je eden najpogostejših znakov, ki pomeni, da izdelek izpolnjuje zahteve EU glede varnosti, zdravja in varstva okolja. Vse strešne kritine, ki nosijo ta znak, so bile preizkušene v skladu z evropskimi standardi. Certifikati EN pa določajo smernice za testiranje odpornosti strešnih kritin proti vetrovnim silam.

Lesene skodle so stara in preverjena kritina, odporna proti toči. Foto Bojan Žnidaršič 

Protitočne plasti strehe

Streha je sestavljena konstrukcija. Če je pod njo podstrešno stanovanje, je kompleksna in debela okrog 65 centimetrov. Če pa stanovanja ni, je bolj enostavna, debela od 15 do 20 centimetrov. Najbolj zanesljiva protitočna plast so deske, lesnovlaknene plošče ali trda in pohodna toplotna izolacija. To plast vgradimo neposredno na špirovec. Njena naloga je, da razbita kritina ne more prerezati rezervne kritine. Prva na udaru toče in drugih ujm pa je kritina. Poleg prej omenjenih zgodovinskih kritin v Sloveniji so trenutno najbolj zanesljive različne kovinske kritine. To je lahko profilirana strešna pločevina z vtisnjeno obliko imitacije strešne kritine, lahko je kritina iz trapezne pločevine ali pa različne izvedbe streh iz pocinkane, jeklene, aluminijaste ali bakrene pločevine.

Kondenz pri kritini

Tudi pri kritini poteka kondenzacija. Pri kritinah, ki lahko nastali kondenz absorbirajo, ta proces ni viden. Takšne so vse opečne, betonske ali vlaknenocementne kritine. Pri sodobnih strehah so neproblematične tudi kovinske kritine, saj kondenz odteče po rezervni kritini ali se izsuši v zračnem kanalu. Kljub temu pa je industrija razvila kovinske kritine s toplotno izolacijo spodaj. Običajno je to nabrizgana poliuretanska pena centimetrske debeline. Njena naloga je, da prepreči kondenzacijo kovinske kritine s spodnje strani. Starejša in še vedno aktualna izvedba kovinske strehe iz pocinkane ali bakrene površine se vgrajuje na konstrukcijo iz desk. V tem primeru se uporabi strešna lepenka kot zaščita desk pred močenjem s kondenzom.

Ravne strehe

Naključje ali ne, a vse izvedbe ravnih streh so v svojem bistvu odporne proti toči. To so lahko kovinske iz pocinkane, aluminijaste, jeklene ali bakrene pločevine, zelene ravne strehe ter različne pohodne ali nepohodne strehe v kombinacijah s prodom, lesom, zemljo, betonom ali opeko. Pod temi plastmi se naredi bistvo strehe, to je neprepustnost za vse vrste padavin. Zgornje plasti so tako namenjene pohodnosti ali kakšni drugi uporabnosti, hkrati pa učinkovito zaščitijo spodnje neprepustne plasti.

Svetovalnica: Sosed je ob rekonstrukciji strehe izničil požarni zid - kako naj ukrepam

Strme strehe

Poleg omenjenih starih kritin, za katere se je v Sloveniji že potrdilo, da so primerne, imamo na voljo tudi sodobnejše. Največjo protitočno odpornost izkazujejo:

– kovinske kritine, ki so narejene iz pocinkane, aluminijaste, bakrene ali jeklene pločevine; so lahke, a hkrati tako močne, da jih udarci večjih zrn toče ne poškodujejo;

– bitumenske kritine, ki so prožne in zato odporne proti toči, občutljive pa so na ekstremne temperature in sončne žarke;

– betonske kritine, ki spadajo med precej odporne kritine, debelejše relativno dobro prenesejo točo, poleg tega imajo splošno dobro odpornost proti vremenskim vplivom;

– glinene kritine, ki so malo bolj občut­ljive za točo kot betonske, zato jih toča lažje razbije, so pa v Sloveniji daleč najbolj uporabljane;

– sintetične strešne kritine, kar je skupen izraz za nove smeri razvoja strešnih kritin, so pogosto narejene iz recikliranih materialov in postajajo priljubljene zaradi lahkosti, trpežnosti in odpornosti proti vremenskim vplivom, s točo vred.

Pri izbiri strešne kritine je pomembno, da upoštevate tudi druge dejavnike, kot so dolgotrajnost, odpornost proti vplivom sonca in možnosti vzdrževanja. Odporne strešne kritine so zagotovo najboljša zaščita strehe pred poškodbami, ki jih lahko povzroči toča.

Skrilavec se da preprosto lomiti v plošče. Od namembnosti objekta je odvisno, kako natančno se obdelajo posamezni kosi. Foto Bojan Žnidaršič 

Kakšna je sodobna streha

Sodobna strma streha družinske hiše je sestavljena iz osmih plasti. Štiri so nad špirovci, štiri pod njimi. Zgornje štiri plasti (protitočna plast, rezervna kritina, prezračevani kanal in kritina) so namenjene zaščiti stavbe, ljudi in premoženja pred vremenskimi nevšečnostmi, spodnje štiri (toplotna izolacija, parna ovira, instalacijska raven in stropna obloga) pa energetski učinkovitosti, udobju in kakovosti bivanja v podstrešnem stanovanju. Če podstreha ni poseljena, so dovolj štiri plasti nad špirovci. Prva od teh je protitočna plast, ki jo vgradimo neposredno na špirovce. V ta namen lahko uporabimo kateri koli material, ki je dovolj paroprepusten. Temu merilu zadostijo lesnovlaknene plošče in različne izvedbe trdih plošč iz kamene ali steklene volne. Pod določenimi pogoji vgrad­nje so primerne tudi lesene deske.

Kritine, ki prenesejo ekstremno vreme

Idealna streha, ki bo odporna proti vse pogostejšim in vse bolj intenzivnim vremenskim pojavom, vključuje eno od starih kritin v Sloveniji (skodle, kamen, slama) ali pa sodobno zeleno streho. Taka streha je trajnostna, primerna za ponovno rabo, okoljsko sprejemljiva, z majhnim ogljičnim odtisom, energetsko učinkovita, zlasti pa je to domači material in domača ekonomija. Njihovo večjo razširjenost preprečujejo nekatere slabosti v primerjavi s sodobnimi kritinami. Največje so počasnost izvedbe, omejenost virov in znanja, trajanje pri skodlah, teža pri kamniti kritini, debelina slamnate strehe, požarna nevarnost pri skodlah in slami, redno vzdrževanje pri zeleni strehi.

Kakšna je druga najbolj idealna kritina? V ta sklop spadajo druge kritine, ki so bolj ali manj občutljive na točo. Med najbolj primerne spadajo kovinske. Na trgu jih je veliko, vsaka ima določeno specifiko, vse pa so relativno občutljive na močan veter. Zato je vgradnja kovinske kritine zahtevna zlasti z vidika popolnega zapiranja robov strehe in preprečevanja vstopa vetra pod kritino.